Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Zen (951-975)



  1.      távžent  [žǝn] štev. neskl. () nižje pog. 1. tisoč a) v samostalniški rabi: šteti do tavžent; dva tavžent in tri tavžent je pet tavžent b) v prilastkovi rabi: plačati točno tavžent dinarjev; bilo je od dva do tri tavžent ljudi; te spremembe so nastale v nekaj tavžent letih / tudi sklonljivo v pet tavžent(ih) primerih / elipt. za to boš plačal dva tavžent dva tisoč dinarjev; dva tisočaka / kot kletvica tavžent hudičev, ti kaj koristi, če si pošten 2. izraža nedoločeno večjo količino: tavžent ljudi me je že to vprašalo; imeti tavžent opravkov
  2.      távžentróža  -e [žǝn] ž (-ọ̑) zdravilna rastlina z drobnimi rožnatimi cveti: tam raste tavžentroža; nabirati tavžentrože // posušeni deli te rastline: skuhati čaj iz tavžentrož / pog. piti tavžentrožo čaj iz tavžentrože
  3.      tendenciózen  -zna -o prid. (ọ̑) slabš. ki ima s pristranskim prikazovanjem namen doseči prepričevalen učinek: ta članek je tendenciozen; tendenciozna kritika; tendenciozno obveščanje / tendenciozen pisatelj tendenciózno prisl.: tendenciozno kaj obravnavati
  4.      tépežen  -žna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na tepež: tepežni udarci / tepežna veselica
  5.      tepéžen  -žna -o prid. (ẹ̄) etn., v zvezi tepežni dan dan, ko se tepežka, 28. december: bilo je na tepežni dan
  6.      zen 1 -zna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na teza1: tezni del razprave / tezna interpretacija pesmi ♦ lit. tezni roman; tezna drama tézno prisl.: tezno zasnovan film
  7.      zen 2 -zna -o prid. (ẹ̄) šport. ki se opravlja s počasnimi, enakomernimi gibi, za katere je potrebna velika moč: tezne vaje / tezno dviganje uteži dviganje uteži, pri katerem mora dvigalec utež najprej položiti na prsi, nato pa jo s počasnim, enakomernim gibom dvigniti nad glavo tézno prisl.: tezno dvigati
  8.      žen  -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) nanašajoč se na težo: pri tehtanju postaviti blago v težni odnos z utežjo / težna enota; redko težne mere utežne merefiz. težni pospešek pospešek, ki ga ima telo pri prostem padu; težno polje gravitacijsko polje
  9.      težênje  -a s (é) glagolnik od težiti: teženje k popolnosti; teženje za ciljem / teženje vasi k mestu ∙ knjiž. čutiti v sebi nenavadno teženje željo, hrepenenje; knjiž. idejno teženje dobe usmerjenost, usmeritev; knjiž. razdruževalna teženja razdruževalne težnje
  10.      têžkooborožênec  -nca m (ē-é) pri starih Grkih in Rimljanih težko oborožen vojak pešec: težkooboroženci in lahkooboroženci
  11.      tifózen  -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. tifusen: tifozni vojaki / tifozna vročica
  12.      tiholázen  -zna -o prid. (ā) knjiž., ekspr. 1. tiho hodeč: tiholazen zasledovalec; volk je tiholazna žival 2. neodkrit, potuhnjen: tiholazen in častihlepen spletkar / govoriti s tiholaznim glasom tiholázno prisl.: tiholazno je prišla odpret
  13.      tísočobrázen  -zna -o prid. (-ā) knjiž. mnogovrsten, raznovrsten: sodobna tisočobrazna civilizacija
  14.      toláženje  -a s (á) glagolnik od tolažiti: tako tolaženje jo je razjezilo
  15.      topázen  -zna -o prid. () 1. ki je iz topazov, s topazi: topazni prstan 2. po barvi podoben topazu: topazne oči topázno prisl.: topazno rumena barva
  16.      tórzen  -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na torzo: torzni kipi / torzna pripoved
  17.      žen 1 -žna -o prid., tóžnejši (ọ́ ọ̄) star. 1. otožen, žalosten: tožna zapuščena mati / tožen izraz, pogled / tožen spomin 2. žalosten, težek: tožna usoda / tožno življenje / tožni časi tóžno prisl.: tožno klicati; tožno lepa pesem / v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku tožno mu je bilo živeti samemu
  18.      žen 2 -žna -o prid. (ọ̄) star. tožben: tožni stroški ∙ nar. sošolec je tožni groš tožljivec
  19.      ženec  -nca m (ọ́) 1. kdor je tožen, obtoževan: iz tožnika je postal toženec 2. jur. oseba v sodnem postopku, ki je tožena: zastopati toženca; sprejeti ugovore toženca
  20.      ženka  -e ž (ọ́) 1. ženska, ki je tožena, obtoževana: toženka se je dobro izgovorila 2. jur. ženska v sodnem postopku, ki je tožena: tožnica in toženka
  21.      tranzéna  tudi transéna -e [-nz-] ž (ẹ̑) um. srednjeveška preluknjana kamnita plošča za zapiranje okenskih odprtin ali pregrajevanje: vitičasta tranzena v oknu cerkve
  22.      trapézen  -zna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na trapez, četverokotnik: trapezna oblika / trapezna plošča ♦ strojn. trapezni navoj navoj s profilom enakokrakega trapeza
  23.      trapézen  -zna -o in trapécen -cna -o (ẹ̑) pridevnik od trapez, drog: trapezna akrobatika
  24.      trdokóžen  -žna -o prid. (ọ̄ ọ̑) ekspr. ki neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja: trdokožen nasprotnik
  25.      trenážen  -žna -o prid. () knjiž. šolski, vadben: trenažni polet / trenažno letalo

   826 851 876 901 926 951 976 1.001 1.026 1.051  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA