Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Zen (9.476-9.500)


  1.      trápast  -a -o prid. (á) pog., slabš. 1. neumen, nespameten: preveč so trapasti, da bi se tega naučili; dela, kakor da je trapast zelo / da moreš biti tako trapast, da jim verjameš / kot psovka trapa trapasta / trapast nasvet 2. duševno bolan, duševno nerazvit: ravno toliko je trapast, da mu nič ne morejo / tako si prizadeva, da je čisto trapast; kar trapast je od skrbi zmeden / ima trapast obraz 3. neprimeren, neustrezen: kdo bo poslušal to trapasto glasbo; trapasta primerjava; trapasto ime ● pog., slabš. naredi se trapastega in vprašaj kot da nič ne veš; pog., slabš. trapast je na ženske ima veliko slo po ženskah trápasto prisl.: trapasto gledati, govoriti; prav trapasto si se zmotil / v povedni rabi trapasto se mi zdi, da je šel ♪
  2.      trapáti  -ám nedov. (á ȃ) pog., slabš. 1. neumno, nespametno govoriti, ravnati: povej kaj pametnega, kaj trapaš; verjamem mu, pa če še tako trapa / pretepli so ga. Nikar ne trapaj izraža začudenje, zavrnitev 2. preh. mešati, begati: trapati otroka s fantastičnimi zgodbami / ljubezen ga trapa 3. tavati, bloditi: kaj bi trapali okoli, tu ostanite; trapati po hribih / kam pa trapaš greš ● pog., slabš. trapa za ženskami prizadeva si pridobiti njihovo ljubezensko naklonjenost; nar. ne trapaj toliko, saj bomo naredili ne prizadevaj si, ne muči se; pog., slabš. nekaj časa je bil v redu, zdaj pa spet trapa lahkomiselno, lahkoživo živi ♪
  3.      trápica  -e ž (á) pog., ekspr. neumen, nespameten človek, zlasti ženska ali otrok: ta trapica se je samo smejala / nasul je ptičkom zrnja, pa se trapice niso upale zraven / kot nagovor trapica mala, kdo ti pa kaj hoče ♪
  4.      trápiti  -im nedov. (á ȃ) 1. ekspr. mučiti: trapiti koga z ljubosumnostjo, očitki; trapi se s spomini / trapiti koga s težkim delom; trapiti se z inštrukcijami / trapi ga bolezen, lakota ∙ zastar. menihi so trapili svoje telo trpinčili; star. trapiti si glavo beliti si glavo 2. pog. mešati, begati: trapiti koga z obljubami / časopisi trapijo ljudi z vsem mogočim ♪
  5.      tŕčiti  -im dov. (ŕ ȓ) 1. narediti, da kaj pride v sunkovit dotik s čim: s polnim kozarcem trčiti ob steklenico / trčiti z glavo v šipo / pri pozdravu je trčil s petama // pri pitju vina s kozarcem se z rahlim sunkom dotakniti kozarca drugega: trčili so in izpili; trčil je z vsemi pri mizi / trčiti na zdravje nevesti / kot poziv trčimo 2. premikajoč se priti v sunkovit dotik: krogli sta trčili in se odbili; ob vstopu je trčil z glavo ob podboj; pri obratu sta se trčila / pog. lokomotiva se je ustavila in vagoni so trčili skupaj / kosa je trčila ob kamen zadela, udarila // udariti z vozečim vozilom, navadno ob drugo vozeče vozilo: mopedist je trčil v avtobus / osebni avtomobil je trčil v tovornjak; vlaka sta trčila; čelno trčiti / preh., pog. spet je trčil avtomobil poškodoval 3. ekspr. naleteti na, srečati: ob robu gozda so trčili na srno; v gledališču je trčil na znanca / pog. po naključju sta trčila skupaj se nepričakovano srečala / trčiti ob nerazumevanje, na ovire, težave ● ekspr. nekaj časa je potrpela z njo, potem sta pa trčili se sporekli, sprli; pog. trčiti ob paragraf ravnati v nasprotju z zakonom, določbo; ekspr. midva bova še trčila se bova spopadla, spoprijela tŕčen -a -o 1. deležnik od trčiti: avtomobil je bil že trčen; trčeno jajce se je razlilo 2. pog. omejen, neumen: trčen je, da ji še verjame; zdel se ji je trčen; malo trčena ženska / trčen filozof čudaški / kot podkrepitev saj nisem trčen, da bi šel ♪
  6.      tŕd  -a -o tudi -ó prid., tŕši (ȓ ŕ) 1. ki se pod pritiskom ne udere, vda (rad): trda blazina, postelja / trd živalski oklep / hoditi po trdem snegu; trda, uhojena pot / ekspr. spati na trdih tleh / trdi svinčnik ki tudi ob večjem pritisku dela manj vidno črto // ki se ne da (rad) raziti, obdelovati: trda kamnina; trda skala; trd kot beton // ki se ne da (rad) gnesti, oblikovati: trda snov; trdo testo / ta zemlja je še trda se še ne da (rada) obdelovati / trdi in mehki klobuki // ki se ne da (rad) rezati, gristi: trd kruh, sir; trda lupina jabolka; trda skorja; trdo meso starih živali / sadje je še trdo še ni sočno, zrelo 2. ki daje pri dotiku, prijemu občutek neugodja: trd ovratnik; trdo poškrobljeno platno; trdo sukno; trdo usnje / trda dlaka / trda, raskava koža na dlaneh 3. ekspr. manj gibljiv, težko gibljiv: ima trde prste; trdo koleno / trd volan / biti ves trd od mraza, strahu / biti trd kakor mrlič negiben, tog // ki ne izraža, kaže lahkotnosti: trdi gibi; trda hoja / trd izgovor tujih besed / trd ritem 4. nav. ekspr. ki prinaša trpljenje, težave: to so bili trdi časi; trda stvarnost / trdo življenje / trd boj; do tja je še več ur trde hoje naporne; trdo delo težko, težaško / trda preizkušnja huda, težka 5. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: trd stisk roke; trd udarec po mizi / star. trd spanec trden / knjiž. trda revščina huda, velika / zunaj je trda tema popolna; ekspr. delati do trde noči; knjiž. letos je trda zima huda, zelo mrzla / knjiž.: trde barve močne, izrazite; trda svetloba 6. ekspr. strog, neprizanesljiv: trd, a pravičen mož; biti trd do otrok, z otroki / trd značaj / trda očetova roka / trda pravica / trda kazen // neuklonljiv, nepopustljiv: trd, neprijazen človek / kljub mučenju je ostal trd in ni ničesar izdal / trd kmet 7. nav. ekspr. ki ne vsebuje, izraža prijaznosti, naklonjenosti: reči kaj s trdim glasom; trd pogled; trde besede / na obrazu so se mu prikazale trde poteze; njegove oči so ostale trde in mrzle 8. nav. ekspr. neobčutljiv, brezčuten: sčasoma je postal trd, nič več ga ni prizadelo ● ekspr. to besedilo bo za prevajalca trd oreh je težko prevedljivo; ekspr. streti trd oreh rešiti težko, neprijetno stvar; trdi pristanek letala pristanek, pri katerem se letalo lahko razbije, poškoduje; pog., ekspr. gostje so že trdi pijani, vinjeni; ta jezik je trd ima sorazmerno malo samoglasnikov; jezik pripovedi je okoren, trd slovnično, stilno neizoblikovan; nizko ranjenec je že trd mrtev; ekspr. učenec je trde glave, ima trdo glavo se težko uči; žarg., šport. trda igra neobzirna, zelo borbena igra; ekspr. ima trdo kožo neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja; je žaljivo nevljuden; ekspr. on potrebuje trdo roko odločno, dosledno vodstvo; ekspr. vladati s trdo roko odločno, s silo, nasiljem; ekspr. iti skozi trdo šolo življenja imeti težko življenje; pog. štedilnik na trdo gorivo trdno gorivo; on je trdega srca, ima trdo srce je neusmiljen, neprizanesljiv ◊ agr. trdi sir zorjen sir z manjšim odstotkom vode v brezmastni snovi; trdo vino vino, ki vsebuje veliko kisline, čreslovine, navadno tudi več alkohola; anat. trda mrena zunanja ovojnica centralnega živčevja; trdo nebo sprednji, koščeni del neba; elektr. trdi disk naprava z elektronsko opremo in vrtečo se magnetno ploščo za shranjevanje informacij; fot. trdi negativ negativ, ki nastane pri predolgo časa trajajoči osvetlitvi ali predolgo časa trajajočem razvijanju; trda gradacija ostro prehajanje od bele barve v črno brez vmesnih sivih tonov; jur. trdo ležišče nekdaj poostritev prestajanja zaporne kazni ali ukrep med kazensko preiskavo, po katerem mora kaznjenec, preiskovanec spati na golih deskah; kem. trda voda voda, ki vsebuje raztopljene kalcijeve in magnezijeve soli; kor. trdi copatki za ples na prstih prilagojeno obuvalo s trdo kapico in podplatom; les. trdi les les z razmeroma veliko gostoto; lingv. trdi l [ł] l, izgovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi sprednja jezična ploskev na mehkem nebu; trdi znak osemindvajseta črka ruske ali ustrezna črka nekaterih drugih azbuk; med. trdi čankar razjeda s trdimi robovi, značilna za prvi stadij sifilisa; metal. trdi svinec svinec, ki mu je dodan antimon; trde kovine kovine z veliko trdoto; muz. trdi zastavek zastavek, pri katerem sta glasilki tesno skupaj; teh. trdi lot ali trda spajka lot ali spajka z visokim tališčem; tisk. knjiga s trdimi platnicami s platnicami iz debelejše lepenke trdó tudi tŕdo prisl.: trdo se bojevati za kaj; trdo delati; trdo odgovoriti; trdo ravnati s kom; trdo stopati po sobi; trdo udariti po mizi; trdo zapreti vrata / trdo kuhano jajce jajce z zakrknjenim rumenjakom; trdo vezana knjiga knjiga, vezana v trde platnice ∙ oče je svoje otroke trdo držal bil je zelo strog z njimi; star. hoditi trdo za kom tik, tesno tŕdi -a -o sam.: ekspr. trda bo za kmete težko bodo živeli; ekspr. trda mi gre za denar primanjkuje mi denarja; ekspr. trda mu prede težko živi; je v neprijetnem, nevarnem položaju; spati na trdem; v trdo kuhano jajce jajce z zakrknjenim rumenjakom; udaril ga je z nečim trdim ♪
  7.      tŕden  -dna -o prid., tŕdnejši tudi trdnéjši (ŕ r̄) 1. ki (dobro) vzdrži pritisk, delovanje zunanjih sil: trden grad, most; trden jez; hiša ima trdne temelje; trdna stavba; trdno obzidje / trdni čevlji močni, trpežni; pren. trdni temelji za mir // ki se težko pretrga, loči: trden papir; trdna nit, tkanina / most ni dovolj trden za tako težo / trden šiv, vozel / trdna povezava, pritrditev; pren. trdne prijateljske vezi // sposoben vzdržati negativne vplive: trden politični položaj / trden ugled; trdno zdravje 2. ki obdrži svojo prostornino in obliko, če nanj ne deluje prevelika sila: plini, tekočine in trdne snovi / odstraniti trdne delce iz tekočine / trdno gorivo / trdna, tekoča in plinasta zgradba zemlje // sprijet, zbit: beton ni dovolj trden; nabiti ilovico, da bo bolj trdna 3. ki ima tako zgradbo, da lahko dobro opravlja svojo funkcijo; močen: trdno okostje / trdno orodje // ki ima veliko mero lastnosti, potrebnih za opravljanje svoje funkcije: trdna država, vojska; trdna organizacija 4. ki ima veliko telesno moč, odpornost: prileten, a trden moški; trden kot dren / ima še trdne noge // sposoben prenašati duševne napore: trden, zanesljiv človek; biti moralno trden / trdna osebnost / trden značaj 5. navadno v povedni rabi ki ne omahuje: kljub prepričevanju je ostal trden; biti trden v svojih sklepih, sodbah / tekmovalec, učenec ni trden // ki izraža neomahljivost: odgovoriti s trdnim glasom; stopati s trdnim korakom 6. ki ne vzbuja nobenega dvoma, pomisleka glede resničnosti, pravilnosti: trden dokaz; trdno dejstvo / trdne norme; trdna načela, pravila / nova razlaga, teorija še ni trdna / ta letnica ni trdna gotova, zanesljiva // ki ne vsebuje nobenega dvoma, pomisleka glede resničnosti, pravilnosti: trdna vera; trdno prepričanje // ki ne vsebuje nobenega dvoma, pomisleka glede uresničitve, izpolnitve: trden sklep; trdna obljuba, odločitev / trdno upanje 7. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: trden dotik, stisk / trden spanec / trdna noč; trdna tema popolna ● ekspr. trden kmet bogat, premožen; ekspr. biti trden v matematiki dobro jo obvladati; ekspr. v nogah ni bil nič kaj trden bil je negotov v hoji zaradi strahu, vinjenosti; redko trdne cene določene, nespremenljive; redko proti ognju trdno steklo odporno; čuti trdna tla pod nogami prepričan je, da je na varnem; ekspr. nima trdnih tal pod nogami se ne zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega ◊ ekon. trdna valuta valuta, katere vrednost se ne spreminja; etn. (trden) most otroška igra, pri kateri prehaja vrsta pod dvignjenimi sklenjenimi rokami enega ali več parov sodelujočih; fiz. trdno telo telo iz trdne snovi; fiz., kem. trdno agregatno stanje tŕdno tudi trdnó prisl.: trdno se držati načel; trdno kaj namestiti, pritrditi; trdno se koga okleniti; trdno skleniti, upati, verjeti; trdno stati; trdno zaspati; biti trdno povezan s kom; biti trdno prepričan o čem; trdno sprijeta snov; trdno zavezana vreča / za trdno obljubiti, vedeti zatrdno ∙ star. iti trdno za kom tik, tesno; ekspr. trdno stati na zemlji biti zelo stvaren; sam.: glede tega si nisem na trdnem tega ne razumem popolnoma; o tem ne vemo nič trdnega nimamo zanesljivih podatkov ♪
  8.      trdéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. postajati trd, trši: klej je že začel trdeti 2. postajati manj gibljiv, manj prožen: prsti so mu trdeli // ekspr. postajati negiben, tog: trdeti od strahu / videti je bilo, kot da bi ji poteze trdele 3. ekspr. postajati trd, brezčuten: zaradi takih doživetij je začel trdeti / srca so jim trdela ♪
  9.      trdílen 1 -lna -o prid. (ȋ) redko pritrdilen: trdilen odgovor ◊ filoz. trdilna sodba sodba, izražena s stavkom, v katerem povedek ni zanikan; lingv. trdilni stavek stavek, ki nima zanikanega povedka ♪
  10.      trdítev 1 -tve ž (ȋ) misel, izražena tako, kot da je v skladu z resničnostjo: dokazati, ovreči, zanikati kako trditev; podkrepiti trditev z dokazi; preklicati svojo prejšnjo trditev; vztrajati pri kaki trditvi; neresnična, nesmiselna, prepričljiva trditev; njuni trditvi sta protislovni; neizpodbitnost, pravilnost trditve / soglašati s kako trditvijo s kakim mnenjem ♪
  11.      trdnjávski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na trdnjavo: trdnjavski nasip; trdnjavsko obzidje; trdnjavska vrata / trdnjavsko topništvo ◊ jur. trdnjavska ječa v nekaterih deželah, nekdaj kazen za velika hudodelstva; šah. trdnjavska končnica končnica, v kateri so na šahovnici poleg kraljev in kmetov samo še trdnjave ♪
  12.      tŕdnost  -i ž (ŕ) 1. lastnost, značilnost trdnega: obzidje je zaradi trdnosti še dobro ohranjeno / trdnost niti, vozla / trdnost ogrodja / varovati trdnost države / občudoval je obtoženčevo trdnost / trdnost glasu, korakov / trdnost dokazov, spoznanja / neomajna trdnost odločitve, sklepa, volje 2. lastnost česa glede na največjo obremenitev, ki jo prenese: določiti, povečati, ugotavljati trdnost mostu, temeljev; majhna, velika trdnost česa; meja, preizkus trdnosti / trdnost kamna, lesa 3. lastnost česa glede na sposobnost vzdržati negativne vplive: povezanost med trdnostjo političnega sistema in gospodarskimi uspehi; spreminjanje trdnosti zdravja v različnih življenjskih obdobjih 4. lastnost česa glede na sposobnost za opravljanje svoje funkcije: večanje trdnosti korenin z rastjo; zmanjšanje trdnosti zobovja ◊ elektr. prebojna trdnost lastnost dielektrika, da se upira preboju; fiz., teh. natezna trdnost največja mogoča obremenitev, ki jo telo prenese, ne da bi se pretrgalo; teh. tlačna trdnost največja mogoča obremenitev, ki jo telo prenese, ne da bi se zdrobilo, zmečkalo; udarna trdnost največja mogoča obremenitev, ki jo telo prenese pri udarcu, ne da bi se zdrobilo, prelomilo ♪
  13.      trdo...  prvi del zloženk nanašajoč se na trd: trdodlak, trdoglav, trdokljun ♪
  14.      trdoglávka  -e ž (ȃ) ekspr. 1. nenadarjena ženska: pomagati trdoglavki pri učenju 2. trmasta, svojeglava ženska: trdoglavka se ni dala pregovoriti ♪
  15.      trdosŕčnica  -e ž (ȓ) ekspr. neusmiljena ženska: omehčati trdosrčnico ♪
  16.      trdovráten  -tna -o prid., trdovrátnejši (ā) 1. ki ne popusti v kaki stvari kljub prigovarjanju, dokazom o neustreznosti: v svojih nazorih trdovraten človek; bil je trdovraten, nihče ga ni mogel pregovoriti / ekspr. trdovraten grešnik, tat / trdovratno tajenje obdolženca // ekspr. vztrajen, odločen: trdovraten borec za pravice / kljub težavam je ostal trdovraten v svojih prizadevanjih / spustili so se v trdovraten boj s sovražnikom 2. ekspr. težko odstranljiv: trdovraten madež / trdovratni ostanki preteklosti; trdovratno čustvo // težko ozdravljiv: trdovraten kašelj; trdovratna bolezen // dolgotrajen: trdovraten dež, mraz / trdovraten spor ● zastar. ljudje so bili do nje trdovratni neusmiljeni trdovrátno prisl.: trdovratno kaj iskati; trdovratno molčati; trdovratno tajiti, se upirati ♪
  17.      trebúšen 1 -šna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na trebuh: trebušna stran telesa / trebušni organi; trebušne mišice; trebušna votlina votlina, v kateri so prebavni organi / trebušni ples ples, pri katerem se ritmično premikajo zlasti trebuh, boki ♦ anat. trebušna mrena mrena, ki obdaja trebušno votlino in organe v njej; (trebušna) prepona mišična pregrada med prsno in trebušno votlino; trebušna slinavka za želodcem ležeča žleza, ki izloča prebavni sok in hormone; med. trebušni tifus bolezen z visoko vročino in prebavnimi motnjami, pri kateri nastanejo razjede na črevesju; trebušno dihanje dihanje, pri katerem se širi in krči trebušna prepona; zool. trebušna plavut parna plavut pri ribah, ležeča na trebuhu; trebušna vreča vreči podobna kožna guba na trebuhu nekaterih sesalcev, v kateri nosi samica mladiče ♪
  18.      trebúšnica  -e ž (ȗ) 1. ekspr. ženska, ki ima velik, debel trebuh: trebušniki in trebušnice 2. anat. potrebušnica: vnetje trebušnice ♪
  19.      trémor  -ja m (ẹ̑) med. bolezensko tresenje, zlasti pri boleznih živčevja: tremor rok ♪
  20.      trèn  tréna m (ȅ ẹ́) 1. hitro zaprtje in odprtje oči: brez trena strmeti v kaj; niti s trenom ni izdal bolečine / komaj opazen tren oči // hiter gib, premik: tren obrvi, trepalnic 2. ekspr. trenutek, hip: vse je trajalo le tren; samo za tren je premišljeval / v trenu je bila pri njem zelo hitro ♪
  21.      trénčkot  in trenčkót -a m (ẹ̑; ọ̑) športni plašč, zlasti moški, z ovratnikom, širokimi reverji, našitki in pasom: obleči za dež trenčkot; podložen trenčkot ♪
  22.      trenêr  -ja m (ȇ) kdor se (poklicno) ukvarja s treniranjem: imeti stalnega trenerja; klubski trener; nogometni trener; trener državne reprezentance / trener konj / športni trener ♪
  23.      trenêrka  -e ž (ȇ) ženska oblika od trener: trenerka ekipe ♪
  24.      tréning  -a m (ẹ̑) organizirano sistematično urjenje športnikov za tekmovanje v kaki športni disciplini: trening traja dve uri; na trening hodi dvakrat dnevno / najdaljši skok na treningu / organizirati individualni, skupinski trening; kondicijski trening; zimski trening; trening državne reprezentance / trening konj / športni trening // treniranje: biti izčrpan od napornega treninga; poškodbe zaradi nepravilnega treninga; redni trening; večmesečni trening v smučarskih skokih // ekspr. urjenje, vadenje: trening astronavtov / trening lavinskih psov / duševni, intelektualni trening ◊ psih. avtogeni trening psihoterapevtska metoda, ki temelji na sistematičnih vajah za duševno sprostitev; šport. suhi trening pripravljalna vadba za plavanje, smučanje, ki ne poteka v vodi, na snegu ♪
  25.      trenírati  -am nedov. (ȋ) 1. sistematično uriti se za tekmovanje v kaki športni disciplini: moštvo trenira vsak dan; trenirati na prostem; trenirati pod vodstvom najboljših strokovnjakov / preh.: trenirati met krogle; trenirati plavanje, tek // preh. sistematično uriti športnike za tekmovanje v kaki športni disciplini: trenirati šolsko moštvo, državno reprezentanco / trenirati konje 2. ekspr. uriti, vaditi: trenirati astronavte, gorske vodnike / trenirati psa za lov / trenirati otroka za vestnost pri delu vzgajati; trenirati se v potrpežljivosti / trenirati (si) spomin treníran -a -o: treniran tekač; biti dobro treniran za turo ♪

   9.351 9.376 9.401 9.426 9.451 9.476 9.501 9.526 9.551 9.576  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA