Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Zen (826-850)

826.      rinfúzen  -zna -o prid. (ȗ) teh. nanašajoč se na nepakirano, drobno, sipko blago; razsut: rinfuzni tovor / blago v rinfuznem stanju ♪
827.      rížen  -žna -o prid. (ȋ) rižev: rižno zrno / rižno polje ♪
828.      rogózen  -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na rogoz: rogozna slama / rogozna streha nad parkiriščem ♪
829.      róžen  -žna -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na rože: rožne čebulice; otroci so pletli rožne kite / rožni vrt / rožni grm; rožni trni / rožno olje eterično olje iz cvetov vrtnic / star. v rožnem maju cvetočem ∙ star. rožni cvet junij; ekspr. rožna mladost lepa, srečna; knjiž. rožno jutro lepo, jasno 2. knjiž. rožnat: rožna svetloba / rožna lica ◊ bot. rožni koren rastlina s suličastimi, nazobčanimi listi in navadno zelenkasto rumenimi cveti v socvetjih, Sedum rosea; rel. rožni venec molitev iz zdravamarij, očenašev in razmišljanja o dogodkih iz Kristusovega življenja; priprava iz kroglic, nabranih na vrvico ali verižico, za molitev rožnega venca; zool. rožni škržat majhna zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove in je posebno škodljiva vrtnicam, Typhlocyba rosae róžno prisl.: rožno cvetoča ajda / piše se narazen ali skupaj: rožno bel ali rožnobel; rožno rdeč ♦ bot. rožno rdeči dežen zaščitena alpska rastlina z rožnatimi cveti, Heracleum siifolium ♪
830.      rožén  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na rog ali roževino: rožen oklep pri želvi; rožena luska, tvorba / rožen glavnik; očala z roženim okvirom / roženi opilki / rožen oselnik ◊ agr. rožena moka gnojilo iz zmletih rogov, parkljev in kopit; vet. roženi obrobek odebeljena vrhnja plast ob zgornjem robu kopita; zool. roženi svitek v stoječih vodah živeči polž s ploščato hišico, Planorbarius corneus ♪
831.      rožénast  -a -o prid. (ẹ̑) redko roževinast, rožén: roženast ročaj ♪
832.      rožénec  -nca m (ẹ̄) petr. kamnina, sestavljena iz drobnih, različno obarvanih zrn kremena: plasti roženca v apnencu ♪
833.      roženéti  -ím nedov. (ẹ́ í) spreminjati se v roževino: gornja plast kože roženi ♪
834.      roženíca ¹ -e ž (í) 1. anat. sprednja, prozorna, nekoliko izbočena plast zrkla: vnetje roženice; roženica in beločnica / očesna roženica 2. nekdaj posoda iz roga, navadno za sol ali tekočino: napolniti roženice s pijačo ♪
835.      roženíca ² -e ž (í) nar. vzhodno škarnik, špirovec: stesati roženice ♪
836.      roženíčen  -čna -o (ȋ) pridevnik od roženica¹: roženična napaka ♪
837.      roženína  -e ž (í) trdo tkivo, ki sestavlja rogove, nohte, lase; roževina: kopitna roženina / porezati volu roženino na parkljih // snov iz tega tkiva: okviri očal iz roženine / prodajati roženino izdelke iz te snovi ◊ gozd. gostejši in temnejši les na zakrivljenem delu debla ali na spodnji strani vej pri iglavcih ♪
838.      roženínast  -a -o prid. (í) redko roževinast, rožén: očala z roženinastimi okviri ♪
839.      róženkranc  in róženkránc -a [žǝn] m (ọ̑; ọ̑-ȃ) star. rožni venec: moliti roženkranc / imeti v rokah roženkranc ♪
840.      róženkravt  -a [žǝn] m (ọ̑) lončna rastlina z dišečimi dlakavimi listi in drobnimi vijoličastimi cveti: vejica roženkravta; nageljni, roženkravt in rožmarin ♪
841.      roženvênski  -a -o [žǝn] prid. (ē) rel. rožnovenski: roženvenska nedelja ♪
842.      rúbežen  -žni ž (ȗ) star. rubež m: rubežen živine / izterjevati z rubežnijo ♪
843.      rúbežen  -žna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na rubež: rubežni zapisnik / rubežni popis ♪
844.      rumenokóžen  -žna -o prid. (ọ̄ ọ̑) ki je rumene kože: rumenokožni delavci ♪
845.      ržén  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na rž: rženi klas; ržena slama; rženo zrno / rženi kruh; ržena moka ∙ star. rženi cvet junij ♦ bot. rženi rožiček glivica zajedavka na rži in nekaterih travah; temna tvorba te glivice na klasih rži ♪
846.      ržénec  -nca m (ẹ̄) nar. rženi kruh: peči rženec ♪
847.      rženják  -a m (á) star. rženi kruh: jesti rženjak; hlebec rženjaka ♪
848.      ržénka  -e ž (ẹ̄) agr. zgodnja hruška zlato rumene barve, ob muhi malo rdečkasta: rženke in ječmenke ♪
849.      sabotážen  -žna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sabotažo: sabotažna skupina / sabotažne akcije na železniški progi; sabotažno dejanje, delovanje ♪
850.      sádežen  -žna -o (ȃ) pridevnik od sadež: sadežna lupina ♪

   701 726 751 776 801 826 851 876 901 926