Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Zen (806-830)



  1.      reprezentacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na reprezentacijo: reprezentacijski organ / reprezentacijska pravica / reprezentacijski stroški
  2.      reprezentánca  -e ž () 1. moštvo, ki predstavlja, zastopa kako organizacijo, skupnost na kakem tekmovanju: sestaviti reprezentanco; reprezentanca mesta; trener reprezentance / državna reprezentanca ki predstavlja, zastopa državo na mednarodnem tekmovanju; nogometna, telovadna reprezentanca 2. predstavljanje, zastopanje: reprezentanca podjetij v tujini ∙ ekspr. predsednik je v društvu bolj za reprezentanco njegova dejavnost se malo čuti // pogostitev ob poslovnih, družabnih stikih: sredstva za reprezentanco so se zmanjšala
  3.      reprezentánčen  -čna -o prid. () 1. nanašajoč se na reprezentanco: reprezentančni igralci / reprezentančni dres / reprezentančni sklad; reprezentančni stroški 2. ki v najvišji meri posreduje lastnosti, značilnosti koga, česa: za razstavo v tujini so sestavili reprezentančen izbor slik; ti podatki niso dovolj reprezentančni; reprezentančna številka revije / knjiž. anketirati reprezentančna gospodinjstva vzorčna, tipična / knjiž. reprezentančna stavba veličastna, mogočna
  4.      reprezentánčnost  -i ž () lastnost, značilnost reprezentančnega: reprezentančnost podatkov / knjiž. reprezentančnost upravne zgradbe veličastnost, mogočnost
  5.      reprezentánt  -a m (ā á) 1. športnik, ki je član reprezentance: reprezentanti se že pripravljajo na tekmovanje; nogometni, smučarski reprezentant / v telovadni ekipi nastopa nekaj državnih reprezentantov 2. kdor ima pravico, sme opravljati kaj namesto koga ali v imenu koga; predstavnik, zastopnik: reprezentanti slovenske mladine / vladni reprezentant // kdor v najvišji meri posreduje lastnosti, značilnosti koga, česa: glavni junak romana ni samo reprezentant avtorjevih idej / ta rokopis je reprezentant cele vrste podobnih rokopisov
  6.      reprezentántka  -e ž (ā) športnica, ki je članica reprezentance: reprezentantke bodo jutri odpotovale; reprezentantka Olimpije; trening reprezentantk / pri tem klubu igra največ državnih reprezentantk
  7.      reprezentatívec  -vca m () publ. reprezentant: reprezentativci so že začeli trenirati; nastop naših reprezentativcev
  8.      reprezentatíven  -vna -o prid. () 1. ki v najvišji meri posreduje lastnosti, značilnosti koga, česa: ti podatki so reprezentativni; za razstavo so izbrali po eno reprezentativno delo znanih slikarjev / knjiž. anketirati reprezentativno skupino prebivalstva vzorčno, tipično / knjiž. reprezentativna knjižna izdaja razkošna; knjiž. reprezentativna večerna obleka izbrana, boljša; na tak sestanek bi morali poslati kako bolj reprezentativno osebnost pomembno, ugledno; reprezentativna stavba veličastna, mogočna 2. ki ima pravico, sme opravljati kaj namesto koga ali v imenu koga; predstavniški, zastopniški: predsednik reprezentativnega odbora; reprezentativni organ
  9.      reprezentatívnost  -i ž () lastnost, značilnost reprezentativnega: reprezentativnost izbora slikarskih del / knjiž. reprezentativnost palače veličastnost, mogočnost
  10.      reprezentíranje  -a s () knjiž. predstavljanje, zastopanje: prizadevati si moramo za primerno reprezentiranje naše kulture v tujini
  11.      reprezentírati  -am nedov. () imeti pravico, smeti opravljati kaj namesto koga ali v imenu koga; predstavljati, zastopati: naloga društva je bila, da je reprezentiralo študentsko mladino; na posvetovanju je reprezentiral vlado / na tekmovanju nas je dobro reprezentirala // posredovati v najvišji meri lastnosti, značilnosti koga, česa: glavni junak reprezentira tip takratnega meščana / razprava dobro reprezentira raven takratnega jezikoslovja ● knjiž. ta človek zna reprezentirati javno nastopati; delati dober vtis
  12.      reprezentováti  -újem nedov.) zastar. predstavljati, zastopati: na shodu je reprezentoval svojo stranko
  13.      reprízen  -zna -o prid. () nanašajoč se na reprizo: reprizna zasedba vlog / reprizna predstava
  14.      revêrzen  -zna -o prid. () nanašajoč se na reverz: reverzna stran kovanca, medalje / reverzno potrdilo
  15.      zen  -zna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na rez ali rezanje: rezna globina; rezno orodje / rezna ploskev ploskev, ki nastane z rezanjem, prerezanjem česa
  16.      zen  stil. rezán rézna -o tudi -ó, stil. rezèn -znà -ò prid., réznejši tudi reznéjši (ẹ́ ẹ́; ǝ̏ ) 1. ki je prijetno ostrega, nekoliko pekočega okusa: mošt je sladek in rezen; rezna pijača; rezno vino 2. knjiž. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki; oster: rezen vonj; rezna svetloba / rezen mraz hud; rezen veter, zrak ki vzbuja občutek hudega mraza 3. star. rezek, jedek: rezen človek rézno in reznó prisl.: rezno odgovoriti
  17.      žen  -žna -o (ẹ̑) pridevnik od reža: režna odprtina
  18.      ženj  -žnja m (ẹ́) navadno s prilastkom 1. knjiž. rezina, kos: popeči režnje kruha; debel, tanek reženj / razrezati na režnje 2. nar. krhelj: pojesti reženj pomaranče / v cekar mu je nasula suhe režnje 3. med. del organa, ki ga zareza loči od celote: pljučno krilo se deli v režnje; jetrni, možganski režnji
  19.      ríbežen  -žna m () priprava z ravnimi, polkrožnimi rezili ali ostrimi izboklinami: ribati na ribežen krompir, sir, suh kruh / ribežen za repo, zelje
  20.      rigorózen  -zna -o prid., rigoróznejši (ọ̑) knjiž. zelo strog, nepopustljiv: bil je preveč razumevajoč, da bi se strinjal s tem rigoroznim moralistom; biti rigorozen glede česa, v čem / zagovarjati nujnost rigoroznih ukrepov; rigorozno upoštevanje predpisov dosledno, natančno / ocenjevalni kriteriji so za to stopnjo preveč rigorozni / pri tem delu je potrebna rigorozna natančnost velika rigorózno prisl.: rigorozno presojati kaj
  21.      rinfúzen  -zna -o prid. () teh. nanašajoč se na nepakirano, drobno, sipko blago; razsut: rinfuzni tovor / blago v rinfuznem stanju
  22.      žen  -žna -o prid. () rižev: rižno zrno / rižno polje
  23.      rogózen  -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na rogoz: rogozna slama / rogozna streha nad parkiriščem
  24.      žen  -žna -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na rože: rožne čebulice; otroci so pletli rožne kite / rožni vrt / rožni grm; rožni trni / rožno olje eterično olje iz cvetov vrtnic / star. v rožnem maju cvetočemstar. rožni cvet junij; ekspr. rožna mladost lepa, srečna; knjiž. rožno jutro lepo, jasno 2. knjiž. rožnat: rožna svetloba / rožna lica ◊ bot. rožni koren rastlina s suličastimi, nazobčanimi listi in navadno zelenkasto rumenimi cveti v socvetjih, Sedum rosea; rel. rožni venec molitev iz zdravamarij, očenašev in razmišljanja o dogodkih iz Kristusovega življenja; priprava iz kroglic, nabranih na vrvico ali verižico, za molitev rožnega venca; zool. rožni škržat majhna zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove in je posebno škodljiva vrtnicam, Typhlocyba rosae róžno prisl.: rožno cvetoča ajda / piše se narazen ali skupaj: rožno bel ali rožnobel; rožno rdeč ♦ bot. rožno rdeči dežen zaščitena alpska rastlina z rožnatimi cveti, Heracleum siifolium
  25.      rožén  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na rog ali roževino: rožen oklep pri želvi; rožena luska, tvorba / rožen glavnik; očala z roženim okvirom / roženi opilki / rožen oselnik ◊ agr. rožena moka gnojilo iz zmletih rogov, parkljev in kopit; vet. roženi obrobek odebeljena vrhnja plast ob zgornjem robu kopita; zool. roženi svitek v stoječih vodah živeči polž s ploščato hišico, Planorbarius corneus

   681 706 731 756 781 806 831 856 881 906  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA