Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Zen (7.676-7.700)



  1.      radobeséden  -dna -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko zgovoren: biti radobeseden; radobesedna ženica
  2.      radodáren  -rna -o prid., radodárnejši (á ā) ki rad daruje, da: radodaren človek; dobra in radodarna gostiteljica; bil je radodarnejši kot navadno / ekspr. ima radodarne roke / ekspr.: z obljubami, pohvalami so zelo radodarni radi obljubljajo, hvalijo; radodarna zemlja rodovitnaekspr. narava je bila pri tej ženski radodarna ta ženska je lepa, pametna radodárno prisl.: radodarno je razdajal, kar je imel ∙ ekspr. radodarno namazan kruh na debelo
  3.      radogléden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. ki rad gleda, opazuje: njegove radogledne oči niso bile prikrajšane za lepoto starodavnega mesta // radoveden: skrival se je pred pogledi radoglednih žensk
  4.      radovéden  -dna -o prid., radovédnejši (ẹ́ ẹ̄) ki bi rad vedel, izvedel stvari, ki mu jih ni nujno potrebno vedeti: radoveden otrok; ne bodi tako radoveden / ekspr. skrivati se radovednim očem, pogledom ∙ ekspr. radovedni spol ženske // v povedni rabi ki bi rad vedel, kar izraža dopolnilo: radoveden sem, kako se bo to končalo / zastar.: radovedni so vsake malenkosti zanima jih vsaka malenkost; ni bila radovedna na druge ženske niso je zanimale; ni bila ljubosumna nanje radovédno prisl.: radovedno gledati, vprašati; sam.: vedno več radovednih se je zbiralo ob ponesrečencu
  5.      radovédnica  -e ž (ẹ̑) ekspr. radovedna ženska: radovednice so se zbrale okrog predavatelja / rad se je pogovarjal z malo radovednico
  6.      radoználost  -i ž (á) knjiž. radovednost: premagala jo je radoznalost / radoznalost žensk / z radoznalostjo se poglabljati v knjige z željo po znanju
  7.      radožív  -a -o prid. ( í) knjiž. ki rad živi, uživa: radoživi mladi mož je vedno bolj zanemarjal svojo ženo / radoživa renesansa / radoživ nasmeh / radoživ plevel radožívo prisl.: radoživo pogledovati za dekleti
  8.      radožívka  -e ž () knjiž. radoživa ženska: bila je radoživka in velika radovednica
  9.      rafiníranka  -e ž () knjiž. rafinirana ženska: lepa rafiniranka ga je znala pridobiti za svoj načrt
  10.      ragljánje  -a s () glagolnik od ragljati: ragljanje ragelj je odmevalo po vasi / ženino ragljanje mu je že presedalo ● rad je poslušal žabje ragljanje regljanje
  11.      rágljast  -a -o prid. () slabš. ki hitro in mnogo govori: ragljasta ženska / govorila je z ragljastim glasom
  12.      ragljáti  -ám nedov.) 1. povzročati enakomerno se ponavljajoče rezke glasove, navadno z ragljo: ragljati z velikimi ragljami / ekspr. treskalo je in ragljalo, nato se je ulil dež 2. slabš. hitro in mnogo govoriti: ženske so kar naprej ragljale ragljáje: ura je ragljaje odbila polnoč
  13.      ráhel  -hla -o [ǝ] prid., ráhlejši (á) 1. ki ni trdno sprijet, gost: rahel skupek vlaken; rahel sneg; rahla zemlja / rahel kruh; rahlo testo / ima že rahle kosti / rahla tančica // ki ni trdno, tesno nameščen: rahel vozel; delala je rahle zanke 2. ki se ne pojavlja v izraziti obliki: rahla vlaga; ekspr. rahle sence / cesta zavija v rahlem loku; rahla izboklina / obšel ga je rahel dvom, nemir; rahla pijanost; rahlo spanje / biti rahlega zdravja / v njenem glasu je bil rahel očitek, posmeh / med njima je le rahla podobnost // ki dosega nizko stopnjo a) glede na učinek, posledico: rahel dež, veter; rahla oblačnost b) glede na čutno zaznavnost: rahel dotik, sunek, udarec; rahel šum; pri srcu čuti rahlo zbadanje / zahvalil se je z rahlim poklonom, smehljajem 3. nav. ekspr. ki daje videz šibkosti, neodpornosti: bil je rahel otrok; preveč je rahla za take napore / ima rahle roke / odgovoril mu je rahel glas / duševno rahli ljudje občutljivi, neodporniekspr. imeti rahlo prednost pred kom majhno ráhlo prisl.: rahlo drhteti; začelo je rahlo rositi; rahlo čuteča žena ∙ ekspr. to mi že rahlo preseda tega sem se že naveličal; prim. narahlo
  14.      rahítis  -a m () bolezen z motnjami v rasti in razvoju kosti zaradi pomanjkanja vitamina D: rahitis se pojavlja zlasti pri dojenčkih; preboleti, zdraviti rahitis
  15.      rajálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na rajanje: rajalno razpoloženje / otroške rajalne igre, pesmi ♦ šport. rajalni pohod slikovito korakanje telovadcev na telovadišče in razvrščanje za nastop
  16.      rájkelj  -klja m (á) nar. tanjše sveže deblo za napenjanje verige, vrvi, s katero je povezan z drvmi, s senom naložen voz: porinil je rajkelj pod verigo in ga nekajkrat zavrtel
  17.      rájni  -a -o prid. () raba peša ki je umrl; pokojen: njena rajna mati; sam.: spominjati se rajnih; njegova rajna je bila dobra žena
  18.      rájnica  -e ž () raba peša ženska, ki je umrla; pokojnica: pogovarjali so se o rajnici / zelo je pogrešal rajnico mater
  19.      rájnik  -a m () raba peša kdor je umrl; pokojnik: dolgo je žalovala za rajnikom / hvaležen je bil rajniku očetu za vse, kar ga je naučil
  20.      rájtelj  -tlja m (á) nar. tanjše sveže deblo za napenjanje verige, vrvi, s katero je povezan z drvmi, s senom naložen voz: vozniki so pod klancem popravljali verige in rajtlje
  21.      ràk 2 ráka m ( á) 1. bolezen, pri kateri se izrojene celice nezadržno množijo, pri čemer nastajajo maligne bule, razjede: dobiti, imeti raka; zdraviti raka; umreti, zboleti za rakom / ekspr. rak mu razžira pljuča / kostni, kožni, pljučni rak; krvni rak levkemija, belokrvnost; rak na dojki, pljučih, želodcu // redko maligna bula, razjeda pri taki bolezni: obsevati, operirati raka 2. rastlinska bolezen, pri kateri nastajajo na obolelih mestih bule, razjede: z rakom okužena drevesa so požagali in sežgali / drevesni rak; kostanjev, krompirjev rak ◊ med. rak skupek izrojenih malignih celic tkiva povrhnjice; rak metastazira; vet. kopitni rak vnetje kopitne usnjice
  22.      rakéta  -e ž (ẹ̑) izstrelek, ki ga potiskajo reaktivno delujoči plini: raketa vzleti; izstreliti raketo / lunarne, vesoljske rakete; zaviralne rakete; rakete proti toči; rakete na tekoče gorivo // tak izstrelek s pirotehničnimi snovmi za razsvetlitev ali signaliziranje: raketa se razleti, švigne / rdeča, zelena raketa; signalna raketa; pištola za rakete // tak izstrelek, napolnjen z eksplozivom, za streljanje na oddaljenejše cilje: raketa je zadela tank; z raketami oborožena enota / balistična raketa; publ. globalna raketa ki lahko doseže poljubno točko zemeljske površine; jedrske, medcelinske, strateške rakete ● žarg., šport. igrati v raketi v prostoru, označenem s črtami, pod košem na košarkarskem igriščuteh. enostopenjska raketa z eno pogonsko napravo; dvostopenjska raketa ki ima dva med seboj neodvisna sistema raketnih pogonskih motorjev, ki delujeta časovno drug za drugim; nosilna raketa ki ponese vesoljsko ladjo, satelit, izstrelek na določen tir, mesto; voj. protiletalska, protitankovska raketa; raketa zemljazrak ki se izstreli z zemlje na cilj v zraku
  23.      randevu  -ja in rendez-vous -a [randevú -ja] m () knjiž. ljubezenski sestanek, zmenek: šel je na svoj prvi randevu / publ. vesoljski randevu združitev vesoljskih ladij
  24.      rándi  -ja m () pog. ljubezenski sestanek, zmenek: imeti randi z dekletom; iti na randi
  25.      ránjenka  -e ž (ā) ženska, ki je ranjena: ranjenka je v nezavesti; operirati ranjenko

   7.551 7.576 7.601 7.626 7.651 7.676 7.701 7.726 7.751 7.776  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA