Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Zen (7.326-7.350)


  1.      prihajálka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od prihajalec: ko so otroci zagledali prihajalko, so ji tekli naproti ♪
  2.      prihájati  -am nedov. (ȃ) 1. premikajoč se v določeno smer začenjati biti na kraju bližje komu: tiho, nekdo prihaja; videl je prihajati skupino vojakov; po cesti prihajata dve ženski; hitro, tiho prihajati / zaletel se je v avtomobil, ki mu je prihajal nasproti; z glavo je prihajal vse bližje mizi 2. s premikanjem večkrat začeti biti na določenem mestu: pogosto prihaja k nam; zakaj prihajaš tako pozno; ali prihajate od daleč / sem prihaja zaradi zabave; nasad so prihajali občudovat različni strokovnjaki; prihajati na obisk; prihaja po plačilo / prihajam s posebno prošnjo / z ritjem prihajati skozi kaj / ekspr. na mizo so prihajale najrazličnejše jedi so nosili; vlak prihaja na prvi tir; na tem mestu prihaja voda na površje izvira 3. s prevozom, prenosom začenjati biti pri naslovljencu, v naslovnem kraju: oprema za novo tovarno že prihaja; pisma redno prihajajo; prva solata že prihaja na trg / iz tovarne že prihajajo prvi avtomobili avtomobile so že začeli izdelovati 4. pri širjenju, napredovanju nahajati se kje, do kod: skozi okno prihaja v sobo hlad; iz kuhinje prihaja prijeten vonj; slab zrak prihaja tudi v sosednje prostore / iz dimnika prihaja dim; od morja prihaja grmenje; s ceste prihaja hrup; v klet prihaja malo svetlobe / z vrtanjem so prihajali vse bolj globoko 5. nav. 3. os. izraža začenjanje obstajanja, bivanja česa pri kom, kje: rdečica ji prihaja čez lica; solze ji prihajajo v oči; čutil je, da prihaja nov val bolečine / prihaja čas za setev; jesen prihaja / prihaja pomoč / brezoseb.: v mednarodnih odnosih prihaja do napetosti; med njimi večkrat prihaja do nesoglasij; prihaja do težav v preskrbi / zaradi neprevidnosti prihaja do nesreč se dogajajo nesreče 6. v zvezi z do postajati uspešen v prizadevanju, da se lahko s čim razpolaga: ne vemo, kako uporniki prihajajo do orožja / znanost prihaja do novih odkritij / z oslabljenim pomenom: kako prihajate do odločitev; prihaja do prepričanja, spoznanja, da je vse zaman 7. pog. začenjati obravnavati kaj: ne prihajaj mi več s to stvarjo, s tem smo opravili / kaj mi prihajaš vedno z istim govoriš, trdiš vedno isto; s temi načrti prihajate malo prepozno prepozno jih predlagate 8. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža lastnost ali stanje osebka a) s predložno zvezo: ta obleka že prihaja iz mode; športnik že prihaja v formo / publ. prihajati do izraza postajati bolj opazen, viden, jasen; ekspr. fant počasi prihaja k pameti začenja bolj premišljeno, razsodno ravnati; pog. ponesrečenec prihaja k zavesti se začenja zavedati; kot dediči prihajajo v poštev vsi otroci kot dediče je treba upoštevati / prihajati v spore s kom b) s smiselnim osebkom v dajalniku, s prislovno rabljenim izrazom: pog. slabo mu prihaja postaja; star. vroče, tesno jim prihaja c) zastar., s pridevnikom: prihajal je vedno bolj nemiren; dekle prihaja vsak dan lepše ● evfem. prihaja njegova zadnja ura kmalu bo umrl; ekspr. tudi za vas prihaja ura plačila tudi vi boste kaznovani; prihajati stvarem do dna popolnoma jih spoznavati; počasi je prihajal do sape je začenjal lažje dihati; pog. počasi prihajam do tega, da ni mogoče nikomur verjeti spoznavam; čuden glas mu prihaja iz grla se sliši; ekspr. to mu prihaja prav iz srca govori zelo iskreno, prizadeto; ekspr. izpod njegovega peresa prihajajo knjige ena za drugo zelo veliko piše, ustvarja; prihajati k sebi pog. ponesrečenec prihaja k sebi se začenja zavedati; pog. nahranili so jo in počasi je prihajala k sebi se je začenjala počutiti bolje; prihajati na čisto, na jasno glede česa spoznavati, ugotavljati, kakšno je; na tem kraju reka spet prihaja na dan začenja teči po površini; ekspr. počasi so prihajali z besedo na dan so začenjali pripovedovati, govoriti, kaj mislijo; ekspr. na misel so mu prihajale materine besede spominjal se jih je; premišljeval je o njih; pog. meso prihaja na mizo le ob največjih praznikih meso jedo le ob največjih praznikih; ekspr. ta drama v zadnjem času pogosteje prihaja na oder jo pogosteje uprizarjajo; na površje prihajajo napredne družbene sile uveljavljajo se; ekspr. otroci so prihajali na svet eden za drugim so se rojevali; ekspr. prihajati v konflikt s kom ne soglašati s kom, mu nasprotovati; evfem. prihaja v leta začenja se starati; publ. problem manjšin spet prihaja v ospredje postaja pomemben, pereč; prihajati v stik z delavci shajati se, družiti se, govoriti z njimi; pog. kaj mi prihajaš vedno z istimi očitki očitaš vedno isto; pog. s to stvarjo ne prihajaj več predme to stvar popolnoma odklanjam; ekspr. šele zdaj prihaja za menoj, kaj so hoteli šele zdaj začenjam razumevati; ekspr. vino prihaja za njim zaradi popitega vina postaja pijan; odtod prihaja tudi ime kraja izvira prihajajóč -a -e: prihajajoči in odhajajoči delavci; prihajajoči mrak; svetloba, prihajajoča z leve strani; sam.: nagovoriti prihajajočega ♪
  3.      prihódek  -dka m (ọ̑) nav. mn. 1. star. vsota, ki jo kdo v določenem razdobju prejme za svoje delo, od premoženja; dohodek: njegovi prihodki so bili vsako leto večji; ima majhne prihodke; letni prihodki; prihodki od zemlje 2. ekon. prodajna vrednost prodanih proizvodov, opravljenih storitev, ki vpliva na finančni izid delovne organizacije: izračunati prihodke in odhodke / celotni prihodek vsota vseh prihodkov v delovni organizaciji; skupni prihodek vsota prihodkov, ki jih ustvari več organizacij zaradi skupne proizvodnje, skupnega poslovanja ♪
  4.      prihódnost  -i ž (ọ̑) 1. čas, ki bo prišel: dogodek ima v prihodnost segajoč pomen; v prihodnosti moramo kulturno dejavnost še poživiti; bližnja, daljna prihodnost; načrti za prihodnost 2. obstoj, stanje česa v tem času: skrb za prihodnost človeštva, države, naroda / ne bojim se prihodnosti; starši so se večkrat pogovarjali o sinovi prihodnosti / prerokovala mu je prihodnost kaj bo doživel v prihodnosti; boljša, lepa, srečna, ekspr. svetla prihodnost ● od tega je odvisna njena prihodnost to je zelo pomembno zanjo; ekspr. ta fant ima še prihodnost dosegel bo velike uspehe; publ. kraj ne more nuditi prihodnosti mladim izobražencem ni primeren za uspešen razvoj; ekspr. postavljati prihodnost na kocko tvegati ob pomembni odločitvi; ekspr. kraj ima turistično prihodnost v njem se bo razvil turizem; ekspr. to je vozilo prihodnosti uporabljali ga bodo v prihodnosti; knjiž. vse to je še pesem prihodnosti se še ne bo kmalu uresničilo ♪
  5.      prihrúti  -hrújem dov. (ú) 1. nastopiti, pojaviti se zelo glasno in z veliko silo, intenzivnostjo: popoldne je prihrul vihar; s severa je prihrul močen veter 2. ekspr. hrupno priti: sovražne čete so prihrule v deželo; jezen je prihrul v sobo ♪
  6.      priímek  -mka m (ȋ) 1. ime, ki ga ima kdo navadno po starših: v seznam je napisal svoj priimek; po poroki obdržati, spremeniti priimek; poklicati koga po priimku, s priimkom; podpisati se z imenom in priimkom; dolg, neslovenski priimek; možev, očetov priimek; priimek tekmovalca; slovar priimkov; priimek, ime in bivališče / otrok ima priimek po očetu / dekliški priimek ki ga ima ženska po starših 2. ekspr. pridevek, vzdevek: otroci so si dajali različne priimke; ozmerjala ga je z grdimi priimki; zbadljiv priimek ♪
  7.      prijátelj  -a m (ȃ) 1. kdor je s kom v iskrenem, zaupnem odnosu, temelječem na sorodnosti mišljenja, čustvovanja: biti komu prijatelj; imeti prijatelje; dober, velik, zaupen prijatelj; prijatelj mojega sina; prijatelj iz otroških let / že v šoli so postali prijatelji / iron. ti si pa lep prijatelj / družinski, mladostni, osebni prijatelj / kot nagovor dragi prijatelj // kdor ima do koga naklonjen, prijazen odnos: Jugoslavija ima v svetu veliko prijateljev; biti prijatelj otrok, revežev / pes je človekov prijatelj / Društvo prijateljev mladine // s prilastkom kdor s kom dobro sodeluje, zlasti v gospodarstvu: poslovni, trgovski prijatelj 2. ekspr., s prilastkom kar je komu ljubo, drago: gozd je njegov prijatelj; otroku so se živali smilile, zato je pridno krmil svoje prijatelje / krilati prijatelji ptiči 3. ekspr., navadno s prilastkom kdor ima zanimanje, nagnjenje za kaj: oddaja za prijatelje dobre glasbe; biti prijatelj narave, pog. dobre kapljice; nisem prijatelj dolgih sprehodov / to vino ima veliko prijateljev mnogo ljudi ga kupuje, pije; publ. prijatelji smučanja so bili s počitnicami zadovoljni smučarji 4. ekspr. fant, zaročenec: že dolgo ima prijatelja; prišla je na ples s svojim prijateljem ● ekspr. stroji so človekovi prijatelji mu koristijo, olajšujejo delo; iron. v stanovanju je našel domačega, hišnega prijatelja ženinega ljubimca; ekspr. to je prijatelj v narekovajih to ni prijatelj; ekspr. prijatelj gor, prijatelj dol ne morem ti ustreči, čeprav sva prijatelja; prijatelja spoznaš v nesreči; čisti računi, dobri prijatelji poravnane medsebojne obveznosti omogočajo prijateljske odnose ◊ gastr. domači prijatelj trdo, na rezine razrezano pecivo z orehi in rozinami ♪
  8.      prijateljeváti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. 1. biti v prijateljskih odnosih: že od mladosti sta prijateljevali 2. biti v ljubezenskem odnosu: dolgo sta prijateljevala, ne da bi se poročila ♪
  9.      prijáteljica  -e ž (ȃ) 1. ženska, ki je s kom v iskrenem, zaupnem odnosu, temelječem na sorodnosti mišljenja, čustvovanja: biti komu prijateljica; imeti prijateljico; dobra, iskrena, stara, velika, zaupna prijateljica; ženina prijateljica; prijateljica moje mame; prijateljica z učiteljišča / postali sta prijateljici / iron. ti si pa dobra prijateljica / mladostna, osebna prijateljica / kot nagovor draga prijateljica 2. ekspr., s prilastkom kar je komu ljubo, drago: knjige so njegove prijateljice; svoje prijateljice je redno zalivala rože 3. ekspr., navadno s prilastkom ženska, ki ima zanimanje, nagnjenje za kaj: prijateljica narave, živali; bila je prijateljica modnega oblačenja 4. ekspr. dekle, zaročenka: svojo prijateljico je predstavil staršem ● evfem. njen mož ima prijateljico ljubico; evfem. prijateljice noči vlačuge, prostitutke ♪
  10.      prijáteljski  -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na prijatelje: zvečer se je pri njem zbrala prijateljska družba; prijateljska skupina / prijateljski nasvet; prijateljski odnosi, stiki; prijateljske besede; gojiti prijateljska čustva / do njih je bil zmeraj prijateljski / prijateljska država ♦ jur. prijateljski obisk obisk najvišjega državnega funkcionarja zaradi prijateljskega pogovora, posvetovanja; šport. prijateljska tekma tekma, s katero moštvi preizkušata tekmovalno sposobnost svojih igralcev 2. ekspr. ki vsebuje, izraža naklonjen, prijazen odnos do koga: prijateljski nasmeh, pogled prijáteljsko prisl.: prijateljsko ravnati s kom; po prijateljsko se pogovoriti ♪
  11.      príjati  -am nedov. (ȋ) 1. povzročati duševno ali telesno ugodje: topel čaj mi je prijal; kopel mu bo prijala; toplota je premraženim otrokom zelo prijala / laskanje, pohvala vsakomur prija / prijal bi mi kozarec vina rad bi pil vino; težaku prija močna hrana, duševnemu delavcu pa ne je primerna, ustrezna zanj // knjiž. biti všeč, ugajati: blondinke so mu zmeraj najbolj prijale / njegovo početje ljudem ni prijalo 2. ugodno vplivati na rast, razvijanje: trti prija prisojna lega; tem rastlinam prija peščena zemlja // ugodno vplivati na kaj sploh: zelena barva prija očem; lahka hrana prija želodcu ♪
  12.      prijáznež  -a m (ȃ) ekspr. prijazen človek: bil je znan prijaznež ♪
  13.      prijáznost  -i ž (á) 1. lastnost, značilnost prijaznega človeka: odlikuje ga prijaznost in poštenost; s svojo prijaznostjo jih je prevzela; prijaznost gostitelja / iz prijaznosti mu je obljubil ∙ ekspr. kar cedi se od prijaznosti je pretirano prijazen // prijazno dejanje, ravnanje: izkazovati komu prijaznosti; zahvaljujem se vam za to prijaznost; obsipati s prijaznostmi 2. star. ljubezen, prijateljstvo: njuna prijaznost se je razdrla; skleniti mir in prijaznost; potegoval se je za njeno prijaznost / živeti v prijaznosti ♪
  14.      prijèm  -éma m (ȅ ẹ́) 1. glagolnik od prijeti: vsak prijem mu je povzročal bolečino / hiter, krčevit, neroden prijem / prijem je popustil; komaj se je rešila njegovega prijema; preizkusiti trdnost prijema // mesto, kjer se da (o)prijeti: na začetku stene ni bilo prijema; iskati primeren, varen prijem 2. publ., navadno s prilastkom način, postopek: poiskati ustrezen prijem za obravnavanje problema; napačen, neprimeren prijem / organizacijski, raziskovalni, režijski prijemi; oprema, ki jo ima delavnica, ne omogoča sodobnih tehničnih prijemov; dosedanji vzgojni prijemi so bili neuspešni 3. žarg., rib., navadno s prilastkom jemanje vab: danes bo slab prijem / kot voščilo za uspešen ribolov dober prijem ◊ muz. prijem postavitev, lega prstov na ubiralki pri določenem tonu, akordu; šport., zlasti pri judu in rokoborbi obrambni prijem ♪
  15.      prijémati  -am tudi -ljem nedov. (ẹ̑) 1. delati, da je kaj tesno obdano s prsti, dlanjo: v zadregi je prijemal gumbe na obleki; močno, sunkovito prijemati / prijemati koga za roko; od bolečin se je prijemala za glavo / s prsti, z rokami prijemati 2. delati, da je kaj tesno obdano z deli česa: prijemati s kleščami; prijemati znamke s pinceto / čeljusti stroja so prijemale in drobile kamenje // prihajati v tesen stik z deli česa: spodnji del ključa prijema v ključavnico / gume dobro prijemajo na suhem cestišču 3. s pritiskanjem na kaj onemogočati (enakomerno) gibanje česa: kolesa nekaj prijema, zato se ne vrtijo 4. trdno se nameščati v podlago: skala je krušljiva, zato klini slabo prijemajo; v trhli deski vijaki ne prijemajo 5. jemati komu prostost: kmalu so začeli prijemati napredne ljudi 6. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastopanje telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: spet me prijema kašelj; večkrat ga prijemajo krči; otroka je prijemala zaspanost // izraža nastop razpoloženja, kot ga določa sobesedilo: kaj te prijema; brezoseb. prijema me, da bi se razjokal / brezoseb. prijema jih, da bi povedali resnico radi bi 7. ekspr. odločno, z grožnjami izražati nezadovoljstvo s kom zaradi njegovega negativnega dejanja, ravnanja: prijemal je učence zaradi izostankov; prijemajo ga, ker je zapravil toliko denarja // zahtevati od koga, da kaj pove, naredi: prijemati dolžnike, naj vrnejo denar; prijemali so jih, kdo je sodeloval pri kraji / čeprav ga bodo ostro, trdo prijemali, ne bo nič izdal 8. žarg. učinkovati, delovati: ta zdravila pri njej ne prijemajo več / preizkusiti bo treba, kako prijemajo zavore 9. rib. jemati vabe: v takem vremenu ribe ne prijemajo; pren. ženske na njegovo govorjenje ne prijemajo ● ekspr. prijemati koga za besedo zahtevati, da obljubo izpolni; ekspr. postajal je močnejši in prijemal je tudi za nekatera dela jih opravljal; ekspr. za glavo se je prijemal, ko je izvedel resnico bil je (neprijetno) presenečen, začuden; ekspr. ne prijemajte za orožje ne začenjajte se bojevati, pripravljati se na boj; ekspr. smejal se je, da se je za trebuh prijemal zelo se je smejal ◊ čeb. smreka že prijema začenja mediti prijémati se 1. podpirati se, opirati se s prijemanjem česa: prijemal se ga je, da ne bi padel; tako mu je bilo slabo, da se je pri hoji prijemal za ograjo 2. pojavljati se tesno okrog česa: bluza se preveč prijema telesa 3. ob dotiku s kako stvarjo ostajati na njej: lasje se prijemajo potnega čela; testo se prijema rok; žvečilni gumi se prijema na zobe / zdrob se pri kuhanju rad prijema 4. začenjati rasti, poganjati korenine: na novo posajeno drevje se že prijema; hitro se prijemati 5. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: prijema se ga nervoza; počasi se je vseh prijemala dobra volja / prijema se me strah, da se je zgodila nesreča / prijema se ga gripa obolel bo za gripo ● ekspr. ogenj se prijema tudi hiše tudi hiša začenja goreti; ekspr. vino se ga že prijema postaja pijan ♪
  16.      prijémek  -mka m (ẹ̑) redko oprimek: lesen, železen prijemek / poiskati primeren prijemek oprijemališče ♪
  17.      prijéten  -tna -o prid., prijétnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki vzbuja občutek ugodja: v sobi je bil prijeten hlad; proti večeru je začel pihati prijeten veter; prijetna kopel; trta dela prijetno senco / v sobi je bilo prijetno vzdušje; prijetno vznemirjenje / prijeten okus, vonj / kot voščilo prijeten počitek // ki prinaša veselje, zadovoljstvo: čaka nas prijeten dan; prijeten izlet; prijetna novica; prijetne in slabe strani potovanja z ladjo / prijeten klepet, pogovor / prijetno stanovanje; njegovo rojstno mesto je prijetno / ima prijetno življenje 2. ki ugaja, je všeč: prijeten glas; človek prijetnega videza; prijetna glasba, šala; sveče so dajale prijetno svetlobo / ekspr. bil je prijeten na pogled 3. ki ima, kaže v odnosu do ljudi pozitivne lastnosti: prijeten moški; njegova žena je prijetna / bil je prijeten za družbo družaben, zabaven / ima veliko prijetnih lastnosti prijétno prislov od prijeten: prijetno se imeti, počutiti; prijetno dišeča jed; v postelji je bilo prijetno toplo / v povedni rabi pri vas je prijetno // v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža ugodje, zadovoljstvo: v topli sobi jim je bilo prijetno / kot vljudnostna fraza prijetno mi je, da vas spet vidim; sam.: združiti prijetno s koristnim ♪
  18.      prijéti  prímem dov., prijél; nam. prijét in prijèt (ẹ́ í) 1. narediti, da je kaj tesno obdano s prsti, dlanjo: prijeti skodelico; prijeti za ročaj; film primemo na robovih; močno, trdno prijeti / prijela jo je za ramo; prijela sta se za roke in odšla; prijeti se za želodec / prijeti s prsti, z roko // narediti, da je kaj tesno obdano s prsti, dlanjo zaradi kakega namena, dela: učila ga je, kako naj prime čopič, dleto; ni znal prijeti žage; spretno je prijel za vajeti, veslo / fant je prijel dekle okoli pasu // narediti, da je kaj tesno obdano s prsti, dlanjo, da se ohranja v določenem položaju, na določenem mestu: primi lestev, sicer bo padla / kot klic za ščuvanje psa primi ga 2. s prijemom narediti, da kaj pride h komu: prijel je kozarec in nazdravil / primi otroka vzemi ga v naročje / žerjav je prijel cev in jo dvignil na stavbo 3. narediti, da je kaj tesno obdano z deli česa: prijeti s kleščami / ker ni bil pazljiv, ga je prijela slamoreznica; jermen je prijel delavca za roko // priti v tesen stik z deli česa: ta del ključa prime v ključavnico 4. s pritiskanjem na kaj onemogočiti (enakomerno) gibanje česa: jermen je nekaj prijelo, zato neenakomerno teče 5. trdno se namestiti v podlago: cepin v mehkem snegu ni prijel; sidro je dobro prijelo; deska je trhla, zato žebelj ne prime 6. odvzeti komu prostost: miličniki so prijeli nevarnega zločinca; morilca so že prijeli 7. ekspr. začeti delati: ko je prišla domov, ni vedela, kje bi prijela; vsi bodo morali prijeti, toliko je dela / na polju je treba spomladi krepko prijeti // z glagolskim samostalnikom, v zvezi z za izraža nastop opravljanja dela, opravila, kot ga določa samostalnik: če je treba, zna prijeti za delo; jeseni bom moral bolj prijeti za učenje // s širokim pomenskim obsegom, v zvezi z za izraža nastop dejanja, kot ga določa sobesedilo: spet bo treba prijeti za knjige; odkar se je vrnil, ni več prijel za kopito ni več čevljaril; treba bo prijeti za kramp, rovnico začeti fizično delati; prijeti za orožje, puško začeti se bojevati; pripraviti se na boj; pisatelj je spet prijel za pero začel pisateljevati, pisati 8. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: prijelo me je močno hrepenenje; ob očitkih jo je prijela jeza; v zakajenem prostoru ga je prijel kašelj; prijel jo je krč; otroka je prijel spanec, zato je siten; včasih me prime trma // izraža nastop razpoloženja, kot ga določa sobesedilo: kaj te je prijelo, da si tako vesel; brezoseb. kadar ga je prijelo, je samo sitnaril / brezoseb. prijelo me je, da bi odšel rad bi odšel 9. ekspr. odločno, z grožnjami izraziti nezadovoljstvo s kom zaradi njegovega negativnega dejanja, ravnanja: prijel ga je zaradi kraje; otroka bo treba prijeti, ker se preveč potepa // zahtevati od koga, da kaj pove, naredi: primite ga, kje je dobil denar / kje si hodil tako dolgo, ga je prijela / prijel jih bo, naj mu vrnejo denar; otroke bo treba malo bolj prijeti z njimi bo treba začeti bolj neprizanesljivo ravnati 10. žarg. začeti učinkovati, delovati: po nekaj minutah je injekcija prijela / lepilo je slabo prijelo zlepilo; trajna ji je kar preveč prijela skodrala lase; pri tem bolniku morfij ne prime več ni več učinkovit 11. rib. vzeti vabo: postrv je prijela; pren. zelo se je trudil, vendar dekle ni prijelo ● pog. kaj te je prijelo zakaj tako ravnaš; zakaj si storil to nepremišljeno dejanje; ekspr. zapustil je delo, kadar ga je prijela kaka muha kadar se mu je zahotelo; kadar ni bil zadovoljen; ekspr. njegova odkritosrčnost je poslušalce prijela ganila, prevzela; pog. ko se je sklonila, jo je prijelo v hrbtu je začutila krčevito, sunkovito bolečino; star. zvečer jo je prijelo dobila je (porodne) popadke; ekspr. potico je v pečici kar preveč prijelo zapeklo; publ. razpravljavec je prijel vprašanje z drugega stališča začel obravnavati; ekspr. prijeti koga za besedo zahtevati, da obljubo izpolni; pog. ne prime za nobeno delo noče delati; ekspr. za glavo se je prijel, ko je izvedel resnico bil je (neprijetno) presenečen, začuden; pog., ekspr. prijeti koga za jezik zahtevati, da izrečeno mnenje dokaže ali prekliče; ekspr. prijeti bika za roge odločno se lotiti težkega, zahtevnega dela; ekspr. treba ga bo prijeti za ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj; kaznovati ga sploh; evfem. otroka je nekam prijelo opraviti mora malo, veliko potrebo; ekspr. tako laže, da bi lahko prijel zelo; ekspr. doma so jo precej na kratko prijeli ne dovolijo ji, da bi delala, ravnala, kakor bi hotela; preg. kdor za smolo prime, se osmoli ◊ čeb. hoja je že prijela začela mediti; lov. prijeti sled najti sled in iti po njej prijéti se 1. položiti prste, roke tesno okrog koga, česa, da se prepreči ločitev: otrok se je prijel ograjice, matere okoli vratu; prijel se je je kot klop / prijeti se matere za krilo 2. podpreti se, opreti se s prijemom česa: primi se naslonjala, da ne padeš; veja, za katero se je prijel, se je zlomila; dobro se primi / žena se ga je prijela za roko in sta šla 3. pojaviti se tesno okrog česa: obleka se preveč prime telesa 4. ob dotiku s kako stvarjo ostati na njej: blato se prime čevljev; žvečilni gumi se mu je prijel na rokav; potni lasje so se prijeli čela; seme trav se je prijelo nogavic / zaradi pomanjkanja tekočine se je jed prijela dna posode; riž se rad prime / belež, omet se je dobro prijel 5. začeti rasti, pognati korenine: mlado drevo se je prijelo; rožmarin se težko prime / pog. presajena koža se je prijela prirasla 6. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža začetek dejanja, dejavnosti, kot jo določa samostalnik: prijeti se čebelarjenja, študija; treba se bo prijeti kakega dela // s širokim pomenskim obsegom izraža nastop dejanja, kot ga določa sobesedilo: prijeti se kamnoseštva; prijeti se kmetije začeti (pridno, resno) kmetovati; spet se bom prijel knjig jih začel brati, študirati ● ekspr. vsaka bolezen se ga prime zelo je dovzeten za bolezni; otroka se je prijela gripa zbolel je za gripo; ekspr. prijelo se ga je ime Jirs začeli so ga imenovati; rekli so mu; evfem. njega se rado kaj prime krade; ekspr. nobena krogla se ga ne prime ga ne zadene, rani; ekspr. noben nasvet se je ne prime ga ne upošteva; ekspr. pijača se ga je hitro prijela hitro se je opil; pog. sonce se vas je lepo prijelo lepo ste ogoreli; prijeti se vsake bilke oprijeti se; pog. toliko dela imam, da ne vem, česa bi se prej prijel zelo veliko dela imam; pog. primi se dekleta, če ti je všeč pridobi si njeno ljubezensko naklonjenost; pog. v šoli se jih ni nič prijelo nič si niso zapomnili, se naučili prijémši star.: prijemši ga za roko, sta šla prijét -a -o: prijete ljudi so kmalu izpustili; prijeta rastlina ♪
  19.      prikàz  -áza m (ȁ á) 1. glagolnik od prikazati: prikaz delovanja slušnih aparatov / po prikazu dejstev so mu verjeli; ne strinjam se s takim prikazom dogodkov 2. kar kaj prikazuje: v knjigi je tudi kratek prikaz mestnih znamenitosti / narediti grafični, tabelarični prikaz ● zastar. ni vedela, ali vidi prikaz ali sanja prikazen ♪
  20.      prikázati  tudi prikazáti -kážem dov. (á á á) 1. z določenim dejanjem narediti, da kdo lahko kaj vidi, spozna: prikazati delovanje naprave; skupina je prikazala reševanje izpod plazov; s poskusom je skušal prikazati, da je pravilo splošno veljavno / publ., z oslabljenim pomenom igralci so prikazali dobro igro so igrali dobro // z določenimi sredstvi, na določen način narediti, da kdo lahko kaj spozna, izve: prikazati razmere v deželi; pisatelj je v umetniški obliki prikazal tragedijo Pohorskega bataljona; z diagrami prikazati poslovanje; grafično prikazati; nazorno, stvarno prikazati / prikazal ga je v najboljši luči / redko obračun bo prikazal stanje pokazal / z oslabljenim pomenom: prikazal ga je kot nesposobnega človeka; njegovo ravnanje so prikazali kot nespametno; prikazali so ga za neresnega / film je prikazal življenje rudarjev 2. s posebnimi napravami povzročiti, da postane slikovni zapis filmskega dela viden: film bodo prikazali tudi na mednarodnem festivalu prikázati se tudi prikazáti se 1. s prihodom na določeno mesto postati za koga viden, opazen: utapljajoči se se je prikazal na površju; na pragu se je prikazala neznana ženska; med vrati se je prikazal starejši človek / izza ovinka se je prikazal avtobus je pripeljal; sonce se bo kmalu prikazalo izza gore bo vzšlo; ekspr. zagrozil mu je, naj se ne prikaže več domov ne pride // pojaviti se, začeti obstajati kje (vidno, opazno): na televizijskem zaslonu se je prikazal napovedovalec / na listih se je prikazala plesen / na obrazu se mu je prikazala rdečica zardel je 2. po ljudskem verovanju pojaviti se v čutno zaznavni obliki kljub nematerialni naravi: duh umorjenega kralja se je še nekajkrat prikazal / v sanjah se ji je prikazal pokojni mož ♦ rel. Marija se je večkrat prikazala prikázan -a -o: dobro prikazano življenje; nekatera dejstva so pomanjkljivo prikazana ♪
  21.      prikazováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z določenimi dejanji delati, da kdo lahko kaj vidi, spozna: prikazovati postavljanje šotora; nazorno prikazovati / manekenka na modnih revijah prikazuje obleke / slika prikazuje lepo plavolasko na sliki je lepa plavolaska; papir preganite, kot prikazuje skica kot je narisano na skici // z določenimi sredstvi, na določen način delati, da kdo lahko kaj spozna, izve: pisatelj prikazuje sodobno velemestno življenje; s skicami prikazovati; grafično prikazovati; poskušala se je prikazovati dobronamerno / z oslabljenim pomenom: prikazovali so ga kot nesposobnega človeka; prikazoval se je za bolehnega / film prikazuje trpljenje v taboriščih // biti izraz, posledica določenega stanja, pojava: bilanca prikazuje izgubo / podatki najbolje prikazujejo gmotno stanje 2. s posebnimi napravami povzročati, da postane slikovni zapis filmskega dela viden: novi slovenski film že prikazujejo v kinematografih; javno prikazovati / na televiziji pravkar prikazujejo oddajo o športu je na sporedu, jo oddajajo 3. dajati podatke, informacije o čem: semafor prikazuje, koliko točk ima vsako moštvo / diagram prikazuje rast proizvodnje prikazováti se 1. s prihajanjem na določeno mesto biti za koga viden, opazen: gams se je skrival in se spet prikazoval; utapljajoči se se je sem in tja prikazoval na površju / izza gore se je že prikazovalo sonce je vzhajalo; ekspr. iz hiše se je le redko prikazoval prihajal // pojavljati se, začenjati obstajati kje (vidno, opazno): na svetli površini se prikazujejo temni madeži; na nebu se že prikazujejo zvezde 2. po ljudskem verovanju večkrat se pojaviti v čutno zaznavni obliki kljub nematerialni naravi: pravi, da se ji prikazuje pokojni mož; nekdanja lastnica gradu se prikazuje na samotnih krajih; pogosto se prikazovati / v sanjah se ji je prikazovalo nenavadno bitje ♦ rel. Jezus se je prikazoval apostolom prikazujóč -a -e: prikazujoč svoje poglede, se je zelo razvnel prikazován -a -o: to obdobje je v književnosti pogosto prikazovano ♪
  22.      prikleníti  -klénem dov. (ȋ ẹ́) 1. privezati, pritrditi, navadno z verigo: prikleniti čoln na pomol; prikleniti psa na verigo / prikleniti prikolico na traktor priklopiti; pren. nevidna moč jo je priklenila na mesto // ekspr. narediti, povzročiti, da kdo mora biti kje, navadno dalj časa: otroci so jo priklenili na dom; služba jo je priklenila na ta kraj 2. navadno v zvezi z na narediti, povzročiti, da je kdo odvisen od koga, povezan s kom: z darovi ga je priklenila nase; hotel je sodelavce čimbolj prikleniti nase / zemlja ga je popolnoma priklenila nase // narediti, povzročiti, da ima kdo do koga pozitivna čustva: dekle je hitro priklenil nase / ti dogodki so jih še bolj priklenili na dom ● ekspr. bolezen ga je za nekaj tednov priklenila na posteljo povzročila, da je moral ležati; ekspr. s svojo lepoto je priklenila oči nase povzročila, da so jo vsi gledali; ekspr. nenavaden predmet je priklenil njihovo pozornost jih je zelo zanimal priklénjen -a -o: renčanje priklenjenega psa; priklenjen na dom, zemljo; zelo je priklenjen na starše ♪
  23.      príkleten  tudi prikléten -tna -o prid. (ȋ; ẹ̑) nar. vzhodno vežen: zaklenila je prikletna vrata in odšla ♪
  24.      prikólica  -e ž (ọ̑) vozilo brez lastnega pogona, ki se pripne, priključi k vlečnemu vozilu, zlasti za prevažanje tovora: pripeti prikolico; naložiti na prikolico; tritonska prikolica / avtomobilska, traktorska prikolica ♦ agr. nakladalna prikolica; teh. enoosna prikolica; tur. počitniška ali stanovanjska prikolica hiši podobno vozilo brez lastnega pogona za prebivanje, prenočevanje, zlasti na počitnicah // vozilo brez lastnega pogona, ki se pritrdi ob motorno kolo, za spremljevalca: sesti v prikolico; dirke motorjev s prikolicami ● ekspr. ni hotel biti samo prikolica, zato je družbo zapustil biti odvečen, neenakopraven član; pog., šalj. njegova prikolica se je nekaj razburjala, pa jo je hitro utišal njegova žena, spremljevalka ♪
  25.      prikováti  -kújem dov., prikovál (á ú) 1. s kovanjem pritrditi: verigo prikovati na obroč / prikovali so jih na galejo; pren., ekspr. njegov divji pogled jo je prikoval na mestu 2. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo mora biti kje, navadno dalj časa: otroci so jo prikovali na dom; življenje jih je prikovalo na tujo zemljo / močno streljanje jih je prikovalo na tla ● ekspr. bolezen ga je za nekaj tednov prikovala na posteljo povzročila, da je moral ležati; ekspr. prikoval je svoj pogled nanjo nepremično jo je gledal prikován -a -o: bil je z verigo prikovan k steni; biti prikovan na dom; od začudenja je obstala kakor prikovana nepremično, negibno ♪

   7.201 7.226 7.251 7.276 7.301 7.326 7.351 7.376 7.401 7.426  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA