Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Zen (6.601-6.625)


  1.      pomladíti  -ím dov., pomládil (ȋ í) 1. narediti kaj mlado: čudežni napoj je v starko začarano princeso spet pomladil / duševno pomladiti 2. narediti, da dobi kdo mlad, mladosten videz: frizura, obleka jo je pomladila; pomladiti koga z lepotno operacijo; v zadnjem času se je kar pomladila / masaža mu je pomladila obraz / ekspr. to ga je pomladilo za deset let / ekspr. s temi popravili so ladjo pomladili ji dali nov, modernejši videz 3. narediti, da sestavljajo kako skupino a) ljudi (tudi) mlajši ljudje: pomladiti moštvo, odbor; nogometna reprezentanca se je pomladila b) rastlin (tudi) nove, mlade rastline: pomladiti drevored, gozd, vinograd ♦ agr. pomladiti sadno drevje odstraniti, skrajšati sadnemu drevju vrhove in ogrodne veje, da poženejo novi poganjki in dobi krošnja zaželeno obliko c) ekspr. vozil (tudi) nova, sodobnejša vozila: pomladiti ladjevje, avtobusni park 4. publ. posodobiti, modernizirati: ta slovničar je skušal pomladiti jezik; režiserju je uspelo pomladiti predstavo klasičnega dela pomladíti se dobiti nove, mlade dele: grm, hrast se je spet pomladil / ekspr. vsa narava se je pomladila ● ekspr. luna se je pomladila nastopil je prvi krajec pomlajèn -êna -o: z dopusta se je vrnil ves pomlajen; moštvo je nastopilo v pomlajeni postavi ♪
  2.      pomlajeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati kaj mlado: vrač je trdil, da zna pomlajevati stare ljudi / vitamini pomlajujejo celice / ekspr. sreča mu pomlajuje srce 2. delati, da dobi kdo mlad, mladosten videz: ta obleka jo pomlajuje 3. delati, da sestavljajo kako skupino a) ljudi (tudi) mlajši ljudje: pomlajevati pevske zbore; športne organizacije se neprestano pomlajujejo b) rastlin (tudi) nove, mlade rastline: pomlajevati gozd, vinograd ♦ agr. pomlajevati sadno drevje odstranjevati, krajšati sadnemu drevju vrhove in ogrodne veje, da poženejo novi poganjki in dobi krošnja zaželeno obliko 4. publ. posodabljati, modernizirati: ta dramatik je pomlajeval gledališki jezik pomlajujóč -a -e: pomlajujoča kopel ♪
  3.      pomnóžek  -žka m (ọ̑) star. povečanje: od njega je odvisen pomnožek družinskega premoženja ♪
  4.      pomnožítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od pomnožiti: pomnožitev prebivalstva je bila zelo opazna / pomnožitev kapitala, premoženja ♪
  5.      pomnožíti  -ím dov., pomnóžil (ȋ í) 1. narediti kaj številnejše: ker učenec snovi ni obvladal, je inštruktor pomnožil število ur; družina se je pomnožila, zato so morali hišo povečati // narediti kaj večje: pomnožiti bogastvo, premoženje; izdatki za hrano so se pomnožili povečali 2. mat. narediti računsko operacijo, pri kateri se množenec tolikokrat poveča, kolikor znaša množitelj: pomnožiti dve števili; pomnožiti s pet pomnožèn -êna -o: vojska, pomnožena s prostovoljci, je pripravljala napad; pomnoženo premoženje; pomnoženo število ♪
  6.      pomóč  -i in -í ž (ọ̑) 1. kar kdo naredi namesto drugega: obljubiti, odreči, potrebovati pomoč; računali so na njegovo pomoč; prositi, zahvaliti se za pomoč; učinkovita, velika, znatna pomoč; pomoč na polju, pri košnji, v gospodinjstvu / klic na pomoč / kot vzklik na pomoč / z oslabljenim pomenom: dajati, publ. nuditi pomoč pomagati; prihiteti, priskočiti, priti na pomoč; ker jim delo ni šlo od rok, so poklicali na pomoč mizarja; otroci so ji že v pomoč ji pomagajo // kar kdo naredi za koga sploh: iskati pomoč pri zdravniku; strokovna pomoč nerazvitim deželam; tehnična pomoč avtomobilistom; da ni škoda še večja, se je treba zahvaliti takojšnji pomoči gasilcev 2. kar se da komu, da pride iz neugodnega položaja: pomoč prihaja prepočasi; prizadetim prebivalcem poslati pomoč; prejemati pomoč; živeti od pomoči drugih; denarna pomoč; moralna pomoč; pomoč v hrani, obleki, šotorih / zimska pomoč denarna pomoč socialno ogroženim občanom za nakup kurjave, zimskih oblačil; sklad za pomoč nerazvitim; pren. on je bil njena pomoč // dodatna vojaška enota: poslati polku pomoč 3. med., v zvezi prva pomoč najnujnejša zdravstvena opravila pri poškodovanih ali nenadoma obolelih, preden je mogoče normalno zdravljenje: ponesrečenci so takoj dobili prvo pomoč; usposobiti se za prvo pomoč; prva pomoč ob elementarnih nesrečah / dajati, publ. nuditi prvo pomoč / tečaj prve pomoči; omarica za prvo pomoč; zavoj za prvo pomoč 4. v prislovni rabi, z oslabljenim pomenom, v zvezi s pomočjo izraža, da je kaj narejeno s tem, kar določa samostalnik: s pomočjo krajevne skupnosti so organizirali izlet za invalide; publ.: prevajati s pomočjo slovarja s slovarjem; s pomočjo svojega vpliva pri vodstvu je dosegel, kar je hotel s svojim vplivom ● ekspr. druge pomoči ni bilo možnosti, rešitve; ekspr. ni mu več pomoči ne bo ozdravel, umrl bo; ekspr. tu ni pomoči izraža položaj, stanje, ki se ne da spremeniti, izboljšati; komur moč, temu tudi pomoč kdor ima oblast, nima nikjer težav ◊ jur. pravna pomoč pomoč pri uveljavljanju in varstvu zakonitih pravic in koristi občana ali pravne osebe; šol. dodatna pomoč slabšim učencem ♪
  7.      pomóčen  -čna -o prid. (ọ̑) zastar. 1. ki je v pomoč: oblegancem so poslali pomočno četo 2. pomožen: izšla je pomočna knjiga za pouk jezika ♪
  8.      pomočníca  -e ž (í) 1. ženska, ki komu pomaga: pomočnica pri delu / vedel je, da mu bo sestra dobra pomočnica, ko se bo zagovarjal pred očetom / gospodinjska pomočnica ženska, ki je v službi v zasebnem gospodinjstvu za pomoč pri gospodinjskih delih 2. do 1962 ženska, ki je končala poklicno šolo in opravila pomočniški izpit: v trgovini so jo nastavili za pomočnico / trgovska pomočnica ♪
  9.      pomólsti  -mólzem [ou̯] dov. (ọ́) 1. končati molžo: pomolzla je in odšla iz hleva 2. iztisniti, odvzeti mleko iz vimena: pomolsti koze, krave; ročno, strojno pomolsti pomólzen -a -o: pomolzene krave so odgnali na pašo; pomolzeno mleko so oddajali v zadrugo ♪
  10.      pomôrka  tudi pomórka -e ž (ō; ọ̑) ženska oblika od pomorec ♪
  11.      pomožíti se  -ím se dov., pomóžil se (ȋ í) raba peša, v zvezi z osebo ženskega spola drug za drugim se poročiti: vse njene znanke so se že pomožile pomožíti ekspr. drugega za drugim dati, oddati v zakon: hčere sta pomožila in sinove poženila / slabo jih je pomožil ♪
  12.      pompadúra  -e ž (ȗ) vrečki podobna ženska torbica, navadno iz blaga: iz pompadure je potegnila čipkast robček; svilena, žametna pompadura ♪
  13.      pomŕdati  -am dov. (ȓ) nekoliko premakniti ustnice narazen in skupaj: zajec je pomrdal, nato pa se je skril v kot / ekspr. pomrdati z ustnicami / zadovoljno je pomrdal z obrazom ♪
  14.      pomŕdniti  -em dov. (ŕ ȓ) 1. nekoliko premakniti ustnice narazen in skupaj: zajec je pomrdnil / ekspr. pomrdnil je z ustnicami in odšel 2. ekspr. s takim premikanjem ustnic pokazati, izraziti odklonilen odnos do česa: pomrdnila je nad novico, ki so ji jo povedali ♪
  15.      pomŕkniti  -em dov. (ŕ ȓ) knjiž. postati mrk, nerazpoložen: pripovedovalec je pomrknil in utihnil / obraz mu je pomrknil, ko je slišal novico ● knjiž., redko mesec se je skril za oblak in dolina je pomrknila postala mračna, temna ♪
  16.      ponavljávka  -e ž (ȃ) 1. učenka, ki ponavlja razred: v razredu je nekaj ponavljavk 2. ženska, ki kaj ponavlja: ponavljavka tujih modrosti ◊ adm. tipka na računskem stroju, ki omogoča množenje ♪
  17.      ponedéljek  -jka m (ẹ̑) prvi dan v tednu: danes je ponedeljek; sestanek bo v ponedeljek, 18. marca / pevske vaje so imeli ob ponedeljkih; izpit je imel zadnji ponedeljek v mesecu ∙ ekspr. mačkast, mačkov ponedeljek ponedeljek, ko se kdo slabo počuti, je slabo razpoložen, navadno po nezmernem uživanju alkohola; žarg. plavi ponedeljek ponedeljek, ko delavec neupravičeno izostane z dela ♪
  18.      ponedéljkarski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ponedeljkarje: ponedeljkarsko ravnanje, razpoloženje ♪
  19.      ponedéljkov  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ponedeljek: najbolj dolgočasni so se ji zdeli ponedeljkovi večeri; ponedeljkove kopeli / na ponedeljkovem občnem zboru so sklenili mnogo pomembnih stvari ∙ ekspr. danes sem ves ponedeljkov se slabo počutim, sem slabo razpoložen ♪
  20.      ponedeljkováti  -újem nedov. (á ȗ) žarg. 1. neupravičeno izostajati z dela, navadno ob ponedeljkih: v službi ga niso marali, ker je ponedeljkoval 2. slabo se počutiti, biti slabo razpoložen, navadno po nezmernem uživanju alkohola: nasproti mu je prišel človek, ki se mu je poznalo, da ponedeljkuje ♪
  21.      ponedéljski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ponedeljek: ponedeljska izdaja časopisa / ponedeljsko razpoloženje ∙ ekspr. bil je ves ponedeljski slabo se je počutil, bil je slabo razpoložen ♪
  22.      ponesnážiti  -im dov. (á ȃ) ekspr. z iztrebljanjem umazati: muhe so ponesnažile sliko; ponesnažiti posteljo ∙ ponesnažiti tla umazati ponesnážiti se iztrebiti se: pes se je ponesnažil v sobi ponesnážen -a -o: ponesnažena obleka; vse je ponesnaženo od muh ♪
  23.      ponesréčenka  -e ž (ẹ̑) ženska, ki se ponesreči: ponesrečenko so odpeljali v bolnico ♪
  24.      ponevériti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) okoristiti se s prisvojitvijo v varstvo zaupanih dobrin, navadno denarja: poneveril je premoženje svojega varovanca; zaprli so ga, ker je poneveril veliko vsoto ♪
  25.      ponéžiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž., redko poljubkovati: ko je prišel, ga je stisnila k sebi in ponežila / prinesel ji je zajtrk v posteljo, da jo malo poneži ponéžiti se postati nežen: v zadnjem času se je zelo ponežil ♪

   6.476 6.501 6.526 6.551 6.576 6.601 6.626 6.651 6.676 6.701  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA