Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Zen (626-650)



  1.      počézen  -zna -o prid. (ẹ̑) 1. vzporeden s krajšo stranjo, osjo predmeta: počezni vzorec na blagu / počezni prerez korenine; počezna os // vzporeden s krajšo stranjo, osjo drugega predmeta: počezne deske na mostu; počezni hodniki 2. knjiž. približen: počezen obračun stroškov; počezna ocena gospodarskih razmer / počezno branje hitro, nestrnjenofot. počezna slika slika, pri kateri je poudarjena razsežnost motiva v vodoravni smeri počézno prisl., redko počez: postaviti počezno
  2.      pòdgléženj  -žnja m (-ẹ́) anat. del noge pod gležnjem; nart
  3.      podkóžen  -žna -o prid. (ọ̑) ki je, se nahaja pod kožo: plast podkožne maščobe ♦ med. podkožna injekcija; podkožna krvavitev
  4.      podlóžen 1 -žna -o prid. (ọ́ ọ̄) 1. do odprave tlačanstva ki ima določene obveznosti do zemljiškega gospoda: podložni in svobodni kmetje / biti podložen graščaku, samostanu / podložno zemljišče zemljišče, s katerega obdelovanjem, izkoriščanjem so povezane določene obveznosti do zemljiškega gospoda 2. ekspr., navadno v povedni rabi podrejen: naše dežele so bile podložne Avstro-Ogrski / biti podložen svojemu vladarju / tudi človek je podložen zakonom narave ● knjiž., redko biti podložnega značaja podredljivega; sam.: osorno govoriti s svojimi podložnimi
  5.      podlóžen 2 -žna -o prid. (ọ̑) ki služi za podlago: pritrditi plošče na podložne letve ♦ grad. podložni sloj betona sloj, na katerega se položi tlak, temelj
  6.      podnóžen  -žna -o prid. (ọ̄) 1. ki je za pod noge: podnožni stolček 2. ki je za podlago, podstavo: podnožna deska; podnožno ogrodje pri stiskalnici
  7.      podólžen  -žna -o [ž] prid. (ọ̑) vzporeden z daljšo stranjo, osjo predmeta: šiv na nogavicah je podolžen / podolžni vzorec na blagu / podolžni prerez korenine / redko podolžna brazgotina na vratu podolgovata // vzporeden z daljšo stranjo, osjo drugega predmeta: podolžne deske na mostičku ♦ geogr. podolžna dolina dolina, ki poteka v smeri gorovja podólžno prisl.: podolžno prepognjen list; podolžno prerezane gobe
  8.      podrúžen  -žna -o prid. () knjiž. podružničen: podružni obrat / podružna cerkev
  9.      podvézen  -zna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na podvezo: podvezna zaponka / podvezni trak podveza
  10.      podvŕženec  -nca m () ekspr. kdor je podvržen čemu: on je podvrženec hvaljenju lastnih uspehov / podvrženec najrazličnejšim boleznim ∙ knjiž., ekspr. deček je njegov podvrženec nevede ima tujega otroka za svojega
  11.      podvŕženost  -i ž () 1. lastnost, značilnost čemu podvrženega človeka: podvrženost boleznim, slabostim / poznal je njegovo podvrženost lenarjenju 2. podrejenost: od svojih vojakov je zahteval največjo pokornost in podvrženost / pretirana podvrženost nadrejenim
  12.      pòdzvézen  -zna -o prid. (-ẹ̑) nanašajoč se na podzvezo: podzvezna akcija / podzvezno tekmovanje
  13.      pogrézen  -zna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na pogrezanje: pogrezna naprava
  14.      pólblázen  -zna -o [b] prid. (ọ̑ọ̑-ā) ekspr. skoraj blazen: vsi so se izogibali polblaznega soseda / vročičen, polblazen pogled / biti polblazen od groze, žalosti / lotil se ga je polblazen strah
  15.      pólizobráženec  -nca [o] m (ọ̑-) kdor je z izobrazbo usposobljen za umsko manj zahtevno delo: ročni delavci in polizobraženci // ekspr. kdor je pomanjkljivo izobražen, premalo razgledan: polizobražence je lahko prepričati o vsem
  16.      pólizobráženost  -i [o] ž (ọ̑-) značilnost polizobraženega človeka: polizobraženost in izobraženost / ekspr. njegova polizobraženost je očitna pomanjkljiva izobraženost
  17.      pólizobráženstvo  -a [o] s (ọ̑-) sloj polizobražencev, polizobraženci: trgovci, nižje uradništvo in drugo polizobraženstvo
  18.      pólkróžen  -žna -o [k] prid. (ọ̑-ọ̑) nanašajoč se na polkrog: polkrožen obok; polkrožno okno / polkrožna črta / stavba polkrožne oblike ♦ anat. polkrožni kanali trije kanali v obliki polkrogov v notranjem ušesu s čutnicami za zaznavanje položaja glave pólkróžno prisl.: polkrožno postaviti predmete
  19.      pólmontážen  -žna -o [m] prid. (ọ̑-) ki je deloma zgrajen iz večjih, že prej industrijsko izdelanih elementov: polmontažni objekti ♦ grad. polmontažna gradnja gradnja le nekaterih delov z večjimi, že prej industrijsko izdelanimi elementi
  20.      polóžen  -žna -o prid., polóžnejši (ọ́ ọ̄) ki se polagoma vzpenja: položen breg, klanec; pot je položna; položno pobočje / položen hrib // glede na določeno ravnino malo nagnjen: strme in položne strehe; krivulja je položna ● zastar. pihal je položen veter lahen; ekspr. njegova življenjska pot je bila položna njegovo življenje je bilo mirno, brez težav; v življenju, službi je napredoval počasiteh. položna karakteristika; vet. položna stoja psa stoja, pri kateri se šape dotikajo tal s celo površino polóžno prisl.: pot se položno dviguje; sam.: tudi hoja po položnem ga utrudi
  21.      pólprázen  -zna -o [p] prid. (ọ̑-á) knjiž. napol prazen: polprazna steklenica // skoraj prazen: polprazne izložbe
  22.      pólzen  -zna -o [z] prid. (ọ́) star. spolzek, drsen: polzna sluznica
  23.      polzênje  -a [z] s (é) glagolnik od polzeti: polzenje kapelj po steklu / gozd zadržuje polzenje plazu / polzenje časa
  24.      pomehkúženec  -nca m () pomehkužen človek: mestni pomehkuženci
  25.      pomehkúženost  -i ž () ekspr. lastnost pomehkuženega človeka: zaradi pomehkuženosti sprva ni zmogel težkega dela

   501 526 551 576 601 626 651 676 701 726  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA