Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Zen (6.076-6.100)



  1.      pára 1 -e ž () 1. v plinasto stanje spremenjena tekočina pri vrelišču: para se nabira v prostoru; poškodovati se s paro; utekočinjanje pare / vodna para / ogrevanje s paro / likalnik na paro z vgrajeno pripravo za vlaženje tkanine / vlak na paro 2. v plinasto stanje spremenjena tekočina kot pogonsko sredstvo: para potiska bat v valju; dodati, odvzeti paro // kem. v plinasto stanje spremenjena snov: jodove, kovinske, živosrebrne pare 3. ekspr., v prislovni rabi, navadno v zvezi s polno paro, z vso paro zelo hitro: delati s polno paro; z vso paro uresničujejo načrt o ureditvi mesta / avtomobil je na vso paro vozil proti bolnici ● redko vola sta izdihavala toplo paro v meglico spremenjen dih; pog. biti pod paro pijanfiz. nasičena, pregreta para; strojn. odjemna para ki se jemlje iz parnega stroja za gretje; odpadna para ki se po uporabi v stroju, napravi še izkoristi; teh. nizkotlačna para
  2.      para...  ali pára... predpona v sestavljenkah () 1. za izražanje podobnosti, približnosti: parabolizem, paradizenterija, paralingvistika, parapareza, parapsihologija, parasimpatik, paratuberkuloza 2. kem. za izražanje nadomestitve prvega in četrtega vodikovega atoma v benzenovem obroču: paradiklorbenzen
  3.      parabéla  -e ž (ẹ̑) polavtomatska pištola nemškega tipa s kolenastim zaklepom: oborožen je bil s parabelo
  4.      paradentóza  -e ž (ọ̑) poljud. kronična bolezen dlesni, ki povzroča izpadanje zob, strok. parodontoza: preprečevati paradentozo
  5.      paradóks  -a m (ọ̑) misel, trditev, ki temelji na neskladju s splošno veljavnim, priznanim: ni mogel razumeti paradoksa, da je človeku prekratek čas lahko tudi predolg; značilen dialektični paradoks; paradoks o združitvi nezdružljivega; najti razlago za paradoks ♦ fiz. hidrostatični paradoks dejstvo, da tlak na steno posode ni odvisen od oblike posode, marveč od gostote tekočine in globine; lit. paradoks besedna figura, ki temelji na neskladju s splošno veljavnim, priznanim // ekspr. nasprotje, protislovje, navadno nesmiselno: zaiti v paradoks; gre samo za navidezen paradoks; znašel se je v nerešljivem paradoksu; to zveni kot paradoks
  6.      paralítičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na paralizo: paralitična ženska / paralitičen ud
  7.      paralíza  -e ž () med. stanje popolne negibnosti kot posledica bolezni ali poškodbe, popolna ohromelost: zaradi paralize je ležal več let; posledice paralize / otroška paraliza virusna bolezen, navadno z ohromitvami; popolna paraliza; progresivna paraliza odmiranje in utekočinjanje možganskega tkiva zaradi zamašitve odvodnice; pren., knjiž. paraliza vseh dejavnosti; paraliza prometa
  8.      paranója  -e ž (ọ̑) psiht. duševna bolezen z blodnjami pri sicer nemoteni osebnosti: ugotoviti paranojo; paranoja in infantilizem / alkoholna paranoja ki jo povzroča dolgotrajni alkoholizem
  9.      paraplégičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na paraplegike ali paraplegijo: paraplegična ženska / paraplegičen spodnji del telesa
  10.      páratífus  -a m (-) med. blažja, trebušnemu tifusu podobna črevesna nalezljiva bolezen: bacil paratifusa
  11.      parfumírati  -am nedov. in dov. () dišaviti s parfumom: parfumira tudi pisma; skrbno se je parfumirala; pren., ekspr. parfumirati laž, hinavščino parfumíran -a -o: parfumirana ženska
  12.      páriti  -im in paríti -ím nedov.; í) spolno združevati živali, navadno za pleme: takega psa ne smejo pariti; pariti živino / pariti osla s kobilo páriti se, in paríti se 1. pri živalih spolno se združevati: večina živali se pari spomladi 2. vulg. spolno občevati: pari se z najrazličnejšimi ženskami
  13.      parízar  -ja m () nekdaj težek voz s širokimi platišči: konji so komaj vlekli naložen parizar; vpreči v parizar
  14.      párjenje  in parjênje -a s (á; é) glagolnik od pariti, spolno združevati: parjenje živine; žival je že godna za parjenje; nagon po parjenju / čas parjenja / organ za parjenje / parjenje moškega in ženske
  15.      párkelj  -klja m (á) rožena tvorba na koncu prstov nekaterih sesalcev: vol si je poškodoval parkelj; v blatu so bile vidne sledi parkljev / kupiti svinjske parklje // slabš. roka: pokaži mi svoje parklje ◊ bot. kozji parkelj goba z rjavim povešenim klobukom; možek; vet. obrezati parkelj z nožem odstraniti odvečno parkljevo roževino
  16.      Párkinsonov  -a -o prid. () med., v zvezi Parkinsonova bolezen bolezen živčevja s tresenjem in mišično togostjo: zdraviti Parkinsonovo bolezen
  17.      párkljevka  -e ž (á) vet., navadno v zvezi slinavka in parkljevka nalezljiva virusna bolezen z mehurjastimi izpuščaji v gobcu, na parkljih in vimenu: slinavka in parkljevka se hitro širi
  18.      paro...  prvi del zloženk nanašajoč se na paro: parojem, paroploven, parovod
  19.      parodontóza  -e ž (ọ̑) med. kronična bolezen dlesni, ki povzroča izpadanje zob
  20.      paroksízem  -zma m () knjiž. višek, vrh: ta želja je dosegla paroksizem / stopnjevati do paroksizma // s prilastkom napad, izbruh: paroksizem jeze, smeha / kričati v histeričnem paroksizmu ♦ med. nagel, razmeroma silovit nastop določenih bolezenskih znakov, napad
  21.      paróla  -e ž (ọ̑) kratko izražena programska misel; geslo: parola mednarodnega delavskega gibanja je: Proletarci vseh dežel, združite se; mladinci so pisali parole po zidovih; borbene, politične parole; reklamne parole; volilne parole; parole delavskih strank / povsod so bile parole, ki so naznanjale, da bodo zgradili cesto do roka napisi // nav. ed. dogovorjena razpoznavna beseda: izvedeti parolo; stražarju je moral povedati parolo
  22.      párta  -e ž () etn. okrasni trak za okoli glave zlasti belokranjske ljudske noše deklet: nevesta je imela na čelu široko parto; parta z vezenino
  23.      participírati  -am nedov. in dov. () knjiž. udeleževati se, sodelovati: delavec neposredno participira v svoji delovni organizaciji; pri prostovoljnem delu so participirali vsi občani ♦ ekon. participirati pri dohodku dobiti del skupnega dohodka, biti udeležen
  24.      pártijka  -e ž (á) ženska oblika od partijec: bila je pogumna partijka
  25.      partikuláren  -rna -o prid. () knjiž. delen, posamezen, poseben: zagovarjati partikularne interese; partikularna skupina / partikularni predpisi

   5.951 5.976 6.001 6.026 6.051 6.076 6.101 6.126 6.151 6.176  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA