Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Zen (5.381-5.405)


  1.      nôšnja  in nóšnja -e ž (ó; ọ́) 1. glagolnik od nositi: nošnja ranjencev / za nošnjo so najeli nekaj domačinov / nošnja klobuka, očal; tkanina je praktična za pranje in za nošnjo 2. star., navadno s prilastkom oblačila, oprava, značilna za prebivalce kakega področja, dobe, pripadnike kakega sloja; noša: nekdanja kmečka, študentovska nošnja; nošnje Indijcev, Kitajcev / za pusta je imel norčevsko nošnjo 3. knjiž. nosečnost, brejost: doba nošnje ∙ nar. vzhodno njegova žena je v nošnji je noseča ♪
  2.      notár  -ja m (ā) nekdaj kdor poklicno sestavlja pravne listine z uradno veljavnostjo, izdaja potrdila, overovlja podpise, prepise: iti k notarju; napisali so ženitovanjsko pismo pri notarju; odvetnik in notar ♦ rel. duhovnik cerkvenega sodišča, škofijskega urada, ki sestavlja, podpisuje pravne listine z uradno veljavnostjo ♪
  3.      notárka  -e ž (ā) star. notarjeva žena: jezikava notarka; dacarka in notarka ♪
  4.      notóričen  -čna -o prid. (ọ́) knjiž. splošno znan zaradi slabih lastnosti, značilnosti: notoričen reakcionar / notorična četrt za prostitucijo razvpita, zloglasna ♦ med. notorični pijanec kdor je stalno bolezensko nagnjen k uživanju alkoholnih pijač // splošno znan sploh: potrdil je svojo notorično nadarjenost za glasbo; stvar je dovolj notorična, zato je ne bomo podrobneje navajali / ekspr. njegova solidnost je prav notorična notórično prisl.: notorično duhovit pisatelj ♪
  5.      nótranje...  tudi notránje... prvi del zloženk (ọ́; ȃ) nanašajoč se na notranji: notranjepolitičen, notranjetrgovinski ♪
  6.      nougat  -a [nugát tudi núgat] m (ȃ; ȗ) gastr. nadev iz zmletih lešnikov, praženih mandeljnov, sladkorja: napolniti pecivo z nougatom; neskl. pril.: nougat kocke pecivo iz oblatov kvadratne oblike v več plasteh s takim nadevom ♪
  7.      novátor  -ja m (ȃ) 1. kdor kaj (bistveno) izboljša, izpopolni na tehničnem področju: tovarna ima več novatorjev; novatorji in racionalizatorji 2. nav. ekspr. kdor uvede kaj novega zlasti v umetniško, literarno delo: pesnik je drzen novator ♪
  8.      novátorka  -e ž (ȃ) ženska oblika od novator: dobila je naziv novatorke ♪
  9.      nôvčanica  tudi novčaníca -e ž (ȏ; í) zastar. bankovec: novčanica za tisoč frankov; sveženj novčanic ♪
  10.      nôvčen  -čna -o prid. (ō) nanašajoč se na novec: novčna podoba / novčna kovina / dobiti novčno pomoč / novčni sistem ∙ zastar. on je novčen mož premožen, bogat ♪
  11.      novéla  -e ž (ẹ̑) 1. lit. krajše pripovedno delo v prozi, navadno z nepričakovanim razpletom: brati, pisati novelo; zbirka črtic in novel / okvirna novela 2. jur. zakon o spremembah in dopolnitvah veljavnega zakona: izdati novelo / novela kazenskega zakonika ♪
  12.      novelístka  -e ž (ȋ) ženska, ki piše novele: je odlična novelistka in pesnica ♪
  13.      novíc  -a m (ȋ) 1. knjiž. redovniški pripravnik pred zaobljubo; novinec: novic pri jezuitih 2. nar. primorsko ženin: obdarovati novica in novico ♪
  14.      novìč  -íča m (ȉ í) nar. briško ženin: opil se je, ko je bil novič ♪
  15.      novínka  -e ž (ȋ) ženska, ki je bila nedavno, pred kratkim vključena v kako skupnost, organizacijo: sprejemati novinke; kot novinka se je v razredu slabo počutila ♦ rel. redovniška pripravnica pred zaobljubo // ekspr. ženska, ki je šele nedavno začela delovati na kakem področju; začetnica: v gospodinjenju je še novinka ♪
  16.      nôvo...  prvi del zloženk (ō) z deležnikom nanašajoč se na nov: novoimenovan, novonastal, novoosvobojen, novopobeljen, novozgrajen / piše se tudi narazen: novo imenovan, novo nastal ♪
  17.      novo...  ali nôvo... prvi del zloženk (ō) nanašajoč se na nov: novodoben, novogrški, novokantovstvo, novoplatonizem, novotvorba ♪
  18.      novomóden  -dna -o prid. (ọ́) ekspr. moderen, sodoben: novomodni nazori / novomodna obleka / tip novomodne ženske ♪
  19.      nôvoporočênka  -e ž (ō-é) pravkar ali pred kratkim poročena ženska: novoporočenka je stopila iz dvorane ♪
  20.      novorojênka  -e ž (é) ženska oblika od novorojenec: novorojenka je težka tri kilograme in pol ♪
  21.      nòž  nôža m (ȍ ó) 1. priprava za rezanje iz rezila in ročaja: lupiti, rezati, strgati z nožem; zabosti z nožem / rezilo, ročaj noža / nabrusiti nož; pazi, nož je oster; konica noža; kot nož ostra misel / cepilni, klavski nož; kuhinjski, lovski, mesarski nož; žepni nož manjši nož z enim ali več pregibnimi rezili; nož na vzmet; nož za kruh, papir / odpreti, zapreti nož pregibno rezilo noža; pren., ekspr. prerezal jo je nož bolečine // vojaško bodalo: nasaditi nož na puško / dvorezni nož ki ima rezilo na obeh straneh; boj na nož / kot povelje nož na puško 2. nav. mn., teh. del stroja z rezilom, zlasti za rezanje: pritrditi nože na glavo / krožni, trikotni noži; stružni nož / oblikovni nož 3. mn., nar. ribežen (za zelje, repo): ribati zelje na nože ● ekspr. nastaviti komu nož na grlo, vrat skušati prisiliti koga k čemu; ekspr. ta človek žene vse na nož vse obravnava s prepirom; ekspr. zdaj bo šlo na nož stvar se bo obravnavala nepopustljivo ostro; ekspr. iti pod nož dati se operirati; pog., ekspr. ovni so šli pod nož so bili zaklani, pobiti; ekspr. bila je megla, da bi jo z nožem rezal zelo gosta; ekspr. kdo bi mislil, da je ta človek tak dvorezen nož človek, ki se kaže drugačnega, kot je; ekspr. to je bil nož v hrbet mlademu gibanju zahrbtno sovražno dejanje proti njemu; ekspr. te besede so bile zanj (kakor) nož v srce so ga zelo prizadele ◊ arheol. kremenov nož; fot. (obrezovalni) nož priprava iz plošče s pregibnim rezilom za obrezovanje fotografij; les. furnirski nož stroj za izdelovanje furnirja; med. kirurški, secirni nož; um. paletni nož ♪
  22.      nráv  -í ž (ȃ) knjiž. 1. navadno s prilastkom skupek človekovih lastnosti, iz katerih izhaja njegovo ravnanje; narava: bila sta različne nravi / v njej se je prebujala ženska nrav; človek mirne, preračunljive nravi / ekspr. ona je lahke nravi / po svoji nravi je veseljak 2. morala, etika: nrav in pravo sta nepogrešljivi opori družbenega življenja ● knjiž. v romanu je prikazal čiste nravi Slovanov in pokvarjenost Bizantincev značaje; knjiž. vse bolj je spoznaval nrav malomestnega življenja posebnosti, značilnosti ♪
  23.      nráven  -vna -o prid. (á ā) knjiž. moralen: a) z nravnega stališča je to sprejemljivo / nravno ravnanje, življenje / nravni nauk b) nravni propad, razkroj; držati se nravnih načel / ima izostren nravni čut / nravna neoporečnost / ta ženska je bila visoko nravna nrávno prisl.: živeti nravno; nravno zrel človek ♪
  24.      nravoslóvje  -a s (ọ̑) filoz. filozofska disciplina, ki obravnava merila človeškega hotenja in ravnanja glede na dobro in zlo; etika: ta vprašanja obravnava nravoslovje // s prilastkom načela o dobrem in zlem: humanistično, krščansko nravoslovje; v teh besedah je izraženo vse nravoslovje tedanje dobe ♪
  25.      nújati  -am nedov. (ū) zastar. 1. dajati, nuditi: knjiga nam nuja zanimive podatke / nujati učencem priliko za razvedrilo / kaj mi nujaš v zameno ponujaš 2. siliti, spodbujati: razpoloženje noči ga je nujalo, da je tako mislil / v to ga je nujala lastna volja nújati se ponujati se, kazati se: čudoviti prizori so se nujali očem ♪

   5.256 5.281 5.306 5.331 5.356 5.381 5.406 5.431 5.456 5.481  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA