Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Zen (3.726-3.750)


  1.      komunikácija  -e ž (á) 1. sredstvo, objekt, po katerem je možno premikanje iz enega kraja v drugega: ta cesta je edina komunikacija, ki omogoča dostop v mesto; cestne, železniške komunikacije; gozdne komunikacije; javne komunikacije; gradnja strateško pomembnih komunikacij / strokovnjak za komunikacije / promet teče po novi komunikaciji 2. s prilastkom sredstvo, ki omogoča izmenjavo, posredovanje informacij; komunikacijsko sredstvo: moderne komunikacije; uporabljajo različne komunikacije: kurirsko službo, pošto, telefon / vizualne komunikacije za vizualno dojemanje 3. publ. komuniciranje, sporazumevanje: prepovedana je bila sleherna komunikacija; uporaba razglasnih desk za komunikacijo med udeleženci kongresa / potreba po duhovni komunikaciji ♪
  2.      komunístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na komuniste ali komunizem: mednarodno delavsko in komunistično gibanje / komunistična družba; komunistične organizacije / komunistični voditelji; sestanek predstavnikov komunističnih partij / komunistična literatura / ustanovitev Komunistične partije Jugoslavije ◊ zgod. Komunistični manifest manifest komunističnega gibanja, ki sta ga sestavila Marx in Engels; Komunistična internacionala mednarodno združenje komunističnih organizacij od 1919 do 1943 ♪
  3.      komunístka  -e ž (ȋ) ženska oblika od komunist: sestanek komunistk / bila je ena prvih komunistk ♪
  4.      komutatívnost  -i ž (ȋ) mat. zamenljivost: komutativnost faktorjev pri množenju / zakon komutativnosti ♪
  5.      koncentrírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. večati količino, množino česa na določenem mestu, območju; osredotočati, kopičiti: koncentrirati industrijo v obmorskem predelu; vlada koncentrira vojaške enote ob meji / razdrobljena finančna sredstva bi bilo treba koncentrirati; trgovina se koncentrira predvsem na industrijsko razvita področja 2. odstranjevati iz snovi (večji del) tekočine in odvečnih sestavin: koncentrirati živila ♦ kem. koncentrirati kislino, raztopino povečevati količino raztopljene snovi v raztopini z odstranjevanjem topila; metal. koncentrirati rudo odstranjevati iz nje večji del nekakovostnih sestavin, bogatiti rudo koncentrírati se (miselno) zbirati se, osredotočati se na kaj: imel je toliko časa, da se je lahko koncentriral / ženske se pri delu bolj koncentrirajo kot moški / ves se je koncentriral na to opravilo // v zvezi z na usmerjati prizadevanje, aktivnost: koncentrirali smo se samo na najvažnejše naloge; letalstvo se je koncentriralo na sovražnika ob njegovem izkrcavanju koncentríran -a -o: močno koncentrirana solna kislina; sir vsebuje vse bistvene sestavine mleka v koncentrirani obliki; celotna proizvodnja je koncentrirana na enem prostoru ♪
  6.      koncépten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na koncept: rokopis obsega petdeset drobno pisanih konceptnih strani / za avtorja je značilna tudi popolna konceptna doslednost ◊ jur. konceptni uradnik v stari Avstriji in v stari Jugoslaviji pravno izobražen uradnik v upravnem organu; papir. konceptni papir slabši pisarniški papir iz nebeljene celuloze in lesovine ♪
  7.      koncêrn  -a m (é) v kapitalistični ekonomiki združenje pravno samostojnih podjetij, v katerem ima odločilen vpliv na poslovanje najmočnejša članica: nastajali so veliki koncerni / združevanje podjetij v koncerne / bančni, časopisni, industrijski koncern ♪
  8.      koncertántka  -e ž (ā) muz. ženska, ki nastopi na koncertu: nastopila bo priznana koncertantka ♪
  9.      koncesionírati  -am dov. in nedov. (ȋ) nekdaj dodeliti koncesijo: nekatere dejavnosti je morala oblast koncesionirati koncesioníran -a -o: koncesionirana obrt; oblastveno koncesioniran in zaprisežen revizor ♪
  10.      kondícija  -e ž (í) stanje pripravljenosti organizma na napore, zlasti telesne; zdržljivost, zmogljivost: nogometaši morajo imeti kondicijo; gostujoče moštvo se je izkazalo z izredno kondicijo / z vztrajnim treningom si je pridobil kondicijo / trenutno je v odlični kondiciji formi / ekspr. ta pa ima kondicijo dobro kondicijo // ekspr., navadno s prilastkom stanje, razpoloženje sploh: prizadevanja za boljšo zdravstveno kondicijo občanov / fizična, psihična kondicija ♪
  11.      konfederácija  -e ž (á) 1. skupnost suverenih držav, ki so združene zaradi skupnih ciljev, zveza držav: predlogi za ustanovitev konfederacije 2. knjiž. skupnost organizacij z enako dejavnostjo in skupnimi interesi; zveza, federacija: predsednik konfederacije industrialcev / Generalna konfederacija dela Italije ♪
  12.      konfékcija  -e ž (ẹ́) 1. serijsko, navadno industrijsko izdelana oblačila: ta trgovina ima tudi konfekcijo; vedno kupuje konfekcijo; usnjena in tekstilna konfekcija / izdelovati konfekcijo / ekspr. obleči konfekcijo konfekcijsko obleko / damska, moška konfekcija; posteljna konfekcija posteljno perilo; konfekcija po meri ♦ obrt. lahka konfekcija perilo, ženske obleke, drobni oblačilni predmeti; težka konfekcija oblačila iz debelejšega blaga, zlasti plašči // pog. tako izdelani izdelki sploh: stavbno pohištvo je naročil pri mizarju, ni maral konfekcije 2. serijsko, navadno industrijsko izdelovanje oblačil: konfekcija je vse bolj ogrožala obstoj krojačev / tehnologija pletenja in konfekcije 3. pog. podjetje za izdelovanje takih oblačil: nastala je vrsta novih konfekcij / lepo aranžirane izložbe konfekcije konfekcijskih trgovin 4. slabš. neizvirno, shematično literarno ali umetniško delo: ta roman je daleč od sodobne literarne konfekcije ♪
  13.      konferénca  -e ž (ẹ̑) 1. sestanek o kaki pomembnejši stvari, navadno z udeležbo funkcionarjev, strokovnjakov: konferenca traja že tri dni; udeležiti se konference; sklicati konferenco; konferenca šefov držav / redna letna konferenca; mirovna konferenca; razorožitvena konferenca; tiskovna konferenca na kateri daje predstavnik oblasti, organizacije ali pomembna osebnost izjave za objavo v časopisju, na radiu, televiziji / ekspr. konferenca je ugotovila nekatere nepravilnosti v njihovem ravnanju udeleženci konference // sestanek učiteljskega zbora, na katerem se obravnava zlasti ocenjevanje in vedenje učencev: na konferenci sodelujejo tudi dijaki / učiteljska konferenca / redovalna, zaključna konferenca / v prvi konferenci, žarg., šol. prvo konferenco se je slabo učil v obdobju do prve redovalne konference; v prvem četrtletju 2. s prilastkom voljen vodstveni organ kake organizacije: republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva / komite mestne konference Zveze komunistov Slovenije // organizacija za določeno področje družbene dejavnosti: konferenca za družbeno aktivnost žensk ◊ rel. škofovska konferenca skupnost škofov na določenem področju, ki na posvetovanjih rešuje dušnopastirske in cerkvenopravne zadeve svojega področja ♪
  14.      konferírati  -am nedov. (ȋ) knjiž. razpravljati, posvetovati se: udeleženci sestanka so dolgo konferirali; z njim je pogosto konferiral o prihodnosti pokrajine / načelnik štaba je redno konferiral s komandanti nižjih enot ♪
  15.      konfét  -a m (ẹ̑) nav. mn. 1. barvast papirček, navadno okrogel, za (medsebojno) obmetavanje udeležencev na zabavah, zlasti maškaradah: nagrajenca so obsuli s konfeti; vrečka živobarvnih konfetov 2. bonbon bele barve z mandeljnom v sredi: nevesta je delila konfete 3. knjiž., redko slaščica: postreči s konfeti ♪
  16.      konféti  -ja m (ẹ̑) zastar. barvasti papirčki, navadno okrogli, za (medsebojno) obmetavanje udeležencev na zabavah, zlasti maškaradah; konfet: dvorana je bila posuta s konfetijem in pisanimi trakovi ♪
  17.      konfiscírati  -am dov. in nedov. (ȋ) jur. 1. odvzeti premoženje ali del premoženja kot kazen za kaznivo dejanje, zapleniti: celotno premoženje so jim konfiscirali 2. odvzeti pravico razpečavanja določenih tiskanih stvari; prepovedati razširjanje, zaseči: konfiscirati časopis, knjigo konfiscíran -a -o: večji del njegovega imetja je bil konfisciran; zbornik je bil kmalu po izidu konfisciran ♪
  18.      konfiskácija  -e ž (á) jur. 1. odvzem premoženja ali dela premoženja kot kazen za kaznivo dejanje, zaplemba: konfiskacija premoženja 2. odvzem pravice razpečavanja določenih tiskanih stvari; prepoved razširjanja, zasega: roman se širi kljub konfiskaciji ♪
  19.      konflíkt  -a m (ȋ) 1. duševno stanje nemoči zaradi nasprotujočih si teženj; nasprotje, napetost: taka hotenja nujno povzročajo konflikt; moralni konflikti / konflikt med hotenjem in nemočjo / duševni konflikt ♦ lit. dramski konflikt akcijska ali duševna napetost med nosilci dramskega dogajanja // nav. ekspr. spor, nesoglasje: konflikt med strankama postaja vse resnejši; ostri politični konflikti / konfliktov se izogiba / pojavljajo se vedno večji družbeni konflikti nasprotja ∙ ekspr. pogosto je v konfliktu s šefom ne soglaša z njim, mu nasprotuje; ekspr. priti v konflikt s predpisi ravnati v nasprotju z njimi 2. publ., navadno s prilastkom vojna, spopad: meddržavni spor je prerasel v konflikt / neizogibnost vojaških konfliktov ♪
  20.      konfrontácija  -e ž (á) ugotavljanje odnosa med dvema ali več sorodnimi pojavi, dejstvi, primerjava: zahtevajo svobodno konfrontacijo nazorov; potrebna je konfrontacija mnenj in stališč / konfrontacija dveh življenjskih principov ♦ jur. zasliševanje priče ali obdolženca v navzočnosti osebe, ki se je o isti stvari izpovedala drugače; soočenje // potrjevanje veljavnosti, neveljavnosti česa s takim ugotavljanjem, preverjanje: konfrontacija pripovedovanega z dejstvi / publ. gre za veliko konfrontacijo Amerike z drugimi velesilami ♪
  21.      konfrontíranje  -a s (ȋ) glagolnik od konfrontirati: konfrontiranje razvojnih programov / konfrontiranje različnih gledanj na diktaturo proletariata / konfrontiranje obtoženca s pričami ♪
  22.      konfrontírati  -am nedov. in dov. (ȋ) ugotavljati odnos med dvema ali več sorodnimi pojavi, dejstvi, primerjati: konfrontirati mnenja, stališča / večkrat konfrontirata izkušnje / režiser nas konfrontira z realnim svetom ♦ jur. zasliševati pričo ali obdolženca v navzočnosti osebe, ki se je o isti stvari izpovedala drugače; soočati // s takim ugotavljanjem potrjevati veljavnost, neveljavnost česa, preverjati: vse akte konfrontira z dejanskim stanjem; svoje misli vedno konfrontira s tujimi ♪
  23.      konglomerát  -a m (ȃ) petr. kamnina, sestavljena iz zaobljenih kosov starejših kamnin, zlepljenih med seboj z vezivom, labora: trdno sprijet konglomerat; pren. konglomerat političnih in socialnih idej ♦ geol. bazalni konglomerat ki je bil pri prodiranju morja na kopno najprej odložen ♪
  24.      kongrés  tudi kongrès -ésa m (ẹ̑; ȅ ẹ́) 1. po pristojnosti najvišji sestanek odposlancev politične, strokovne organizacije, združenja, zlasti v državnem ali mednarodnem merilu: udeležiti se kongresa; zdravniki so imeli v Moskvi kongres; organizirati, sklicati kongres; mednarodni, svetovni kongres / gozdarski, slavistični kongres; redni, ustanovni kongres; kongres geologov; X. kongres Zveze komunistov Jugoslavije // ekspr. udeleženci takega sestanka: o tem lahko odloča edinole kongres / publ. kongres dela plenarno in v komisijah 2. v Združenih državah Amerike zakonodajno telo, parlament: kongres ni sprejel proračuna v celoti; predsednik je predložil kongresu osnutek zakona 3. v nekaterih državah organizacija, zlasti politična: zasedanje indijskega kongresa ◊ rel. evharistični kongres; zgod. dunajski kongres kongres leta 1815 na Dunaju, na katerem je bila ustanovljena sveta aliansa; ljubljanski kongres kongres predstavnikov svete alianse v Ljubljani leta 1821 ♪
  25.      kongresíst  -a m (ȋ) nav. ekspr. udeleženec kongresa: živahne diskusije kongresistov; skrb za informiranost kongresistov ♪

   3.601 3.626 3.651 3.676 3.701 3.726 3.751 3.776 3.801 3.826  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA