Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Zen (3.426-3.450)


  1.      jokàv  -áva -o prid. (ȁ á) 1. nav. ekspr. ki se (rad) joka: jokav otrok; jokave ženske // ki izraža veliko čustveno prizadetost, žalost kot pri joku: jokav glas / jokave poteze na obrazu 2. ekspr. malodušen, črnogled, neodločen: jokavi sanjači; ni bil zmeraj tak jokav slabič // pretirano čustven, sentimentalen: jokava meščanska dramatika; deklamirati jokavo pesem jokávo prisl.: jokavo govoriti, tožiti ♪
  2.      jokávka  -e ž (ȃ) ekspr. ženska, ki se (rada) joka: dečki se niso hoteli igrati z jokavkami ♪
  3.      jópa  -e ž (ọ́) vrhnje oblačilo, zlasti žensko, ki pokriva zgornji del telesa in se spredaj zapenja: suknena jopa; jopa z nabranimi rokavi; krilo in jopa / moški z jopami na ramenih jopiči, suknjiči / kopalna jopa ki se uporablja za na plažo, navadno iz frotirja // pleteno vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa in se spredaj zapenja, zlasti večje: plesti jopo; obleči srajco in jopo / oblači jopo vrh jope ♪
  4.      jópica  -e ž (ọ̑) pleteno vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa in se spredaj zapenja: plesti jopico; moška, otroška jopica; jopica z ovratnikom // žensko vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa: dvodelna obleka z oprijeto jopico ♪
  5.      jožefínec  -nca m (ȋ) pristaš jožefinizma: janzenisti in jožefinci ♪
  6.      jožefinízem  -zma m (ȋ) politika avstrijskega cesarja Jožefa II., zlasti cerkvena: novo obliko odnosov med cerkvijo in državo je določil jožefinizem // gibanje, temelječe na tej politiki: janzenizem in jožefinizem ♪
  7.      jožefínstvo  -a s (ȋ) redko jožefinizem: janzenizem in jožefinstvo ♪
  8.      jubilántka  -e ž (ā) ženska, ki ima, praznuje jubilej: proslaviti jubilantko ♪
  9.      judikatúra  -e ž (ȗ) knjiž. sodna praksa, sodstvo: analiza judikature; pomen javnega tožilstva za poenotenje judikature v državi / judikatura v kazenskih primerih mladoletnikov ♪
  10.      júg  in jùg júga m (ȗ; ȕ ú) 1. smer na nebu ali zemlji proti položaju sonca opoldne: določiti jug; veter piha od juga, z juga; letalo leti proti jugu; usmeriti ladjo na jug / Grčija leži na jugu (od) Jugoslavije / magnetna igla kaže smer sever-jug // južna stran neba ali zemlje: jug je že jasen; na jugu in severu se dvigajo gore / označiti na zemljevidu jug 2. publ. južni del kake geografske ali politične celote: italijanski jug; na jugu dežele raste južno sadje; razlike v porabi lesa med severom in jugom v Evropi / ekspr. jug se upira prebivalci južnega dela / ekspr.: bratski jug južni del Jugoslavije; slovanski jug države, dežele južnih Slovanov ♦ zgod. vojna med Severom in Jugom državljanska vojna v Združenih državah Amerike od 1861 do 1865, secesijska vojna 3. topla področja, zlasti okrog Sredozemskega morja: ptice se jeseni selijo na jug; sončni, topli jug; arhitektura mesta kaže bližino juga 4. topel veter, ki piha z juga: jug buči, piha, vleče, ekspr. podi oblake; jug topi sneg / videti je, da bo nastopil jug južno vreme, odjuga ♪
  11.      jugo... 1 ali júgo... prvi del zloženk (ȗ) nanašajoč se na jug: jugozahod / jugojugozahod ♪
  12.      jugo... 2 ali júgo... prvi del zloženk (ȗ) nanašajoč se na Jugoslavijo: jugoavto, jugofil / jugomeja in jugo meja ♪
  13.      jugoslovánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Jugoslovane ali Jugoslavijo: jugoslovanska gostoljubnost / jugoslovanski narodi; jugoslovanski veleposlanik; jugoslovanska hokejska reprezentanca / jugoslovansko-italijanska meja / jugoslovanski dan na mednarodnem sejmu dan, ko se posveča največ pozornosti jugoslovanskim razstavljavcem, Jugoslaviji; jugoslovanski standardi; jugoslovanska ideja v stari Avstriji ideja o državni združitvi jugoslovanskih narodov / Jugoslovanska ljudska armada ♦ zgod. Jugoslovanski odbor med prvo svetovno vojno ustanovljena organizacija jugoslovanskih politikov s sedežem v Londonu, ki je delala za združitev južnoslovanskih delov Avstro-Ogrske s Srbijo in Črno goro ♪
  14.      júgoven  -vna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na otoplitev pod vplivom južnega vetra v hladnem obdobju; južen: jugovno vreme ♪
  15.      junákinja  -e ž (á) 1. ženska, ki je storila izredno pogumno, junaško dejanje: pokloniti se junakinjam, ki so padle v boju za svobodo // nav. ekspr. ženska, ki prenaša, opravlja stvari, za katere je potreben velik napor, požrtvovalnost: peš ste prišli tako daleč, ste pa res junakinja // nav. ekspr. zelo pogumna, neustrašena ženska: ko je branila otroke, se je pokazala junakinjo 2. nav. ekspr., s prilastkom ženska, ki se odlikuje v kaki stvari ali ob kakem dogodku: junakinja tekmovanja 3. glavna, osrednja ženska v literarnem delu: Alenčica je junakinja naših ljudskih pesmi; junakinja filma, romana / Cankarjeve junakinje ♪
  16.      junákovica  -e ž (á) nar., ekspr. postavna, krepka ženska: Trinajstkrat je ležala na porodu .. in vztrajno se je pretikala skozi življenje. Sama o sebi ve, da je junakovica (D. Lokar) ♪
  17.      júniorka  -e ž (ȗ) šport. ženska, ki je vključena v športno društvo in je stara približno od štirinajst do osemnajst let; mladinka: tekmovanje članic in juniork ♪
  18.      jurídičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na pravo; praven: juridično varstvo novih izumov / juridični termin / juridična fakulteta ♦ jur. juridična oseba pravno priznana skupnost z namenskim premoženjem ali premoženjski sklad kot nosilec pravic in dolžnosti; pravna oseba ♪
  19.      justíčen  -čna -o prid. (ȋ) knjiž. soden, pravosoden: justična praksa / justično področje ♦ jur. justični umor zmotna sodba, s katero se izreče smrtna kazen in je ta tudi izvršena, sodni umor; justična zmota zmota v ugotavljanju dejstev ali uporabi prava, zaradi katere je sodna odločba napačna, sodna zmota ♪
  20.      justificíranec  -nca m (ȋ) knjiž. oseba, nad katero je bila izvršena smrtna kazen, usmrčena oseba: pokopati justificirance ♪
  21.      justificírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. izvršiti smrtno kazen, usmrtiti: justificirati obsojence; stranko so prepovedali, voditelje pa justificirali justificíran -a -o: justificirane osebe ♪
  22.      jútranjica  -e ž (ú) 1. zvezda Venera na jutranjem nebu; danica: svetla jutranjica / zvezda jutranjica 2. mn., rel. del dnevnic, namenjen za zgodnje jutro: moliti jutranjice / zbrati se k jutranjicam ◊ etn. jutranjica pesem, ki se poje ženinu in nevesti prvo jutro po svatbi; rel. zvoniti jutranjico zvoniti zgodaj zjutraj, zlasti ob nedeljah in praznikih ♪
  23.      jútrnja  tudi jútrna -e ž (ú) nekdaj darilo, ki ga mož obljubi, dá ženi po poročni noči: dati jutrnjo; dati vinograd za jutrnjo ♪
  24.      jútro 1 -a s (ú) 1. del dneva ob sončnem vzhodu: bilo je že jutro, ko so prišli; jutro nastaja; prišlo, knjiž. napočilo je usodno jutro; pričakovati jutro; bedeti do jutra; že od jutra ga boli glava; ekspr. dela od (ranega) jutra do (poznega) večera ves dan; zaspal je šele proti jutru, redko na jutro, pod jutro; ob jasnih jutrih je že slana; v zgodnjem zimskem jutru; napadli so jih še pred jutrom; hladno, megleno, nedeljsko, pomladansko jutro / pesn. jutro se budi, drami; ekspr. jutro jo je zaščemelo v oči jutranja svetloba / knjiž., ekspr. peljati se v sivo jutro / drugo jutro je sklical posvet drugi dan zjutraj; neko jutro, tisto jutro je odšel; telovadi vsako jutro; vse jutro je bil nerazpoložen; nar. vstaja pozno v jutro zjutraj; ob jutrih, v jutrih je navadno megla; knjiž. bedeti do štirih v jutru zjutraj; zastar. vstal je na vse jutro navsezgodaj; star. v nedeljo jutro zjutraj / kot pozdrav dobro jutro! // ekspr., s prilastkom obdobje nastajanja, začetek: jutro človeške kulture; jutro leta 2. zastar. vzhod: na jugu in jutru ● ekspr. lahko se hvali s svojim srečnim zakonom, saj je šele dobro jutro je šele začetek zakona; vstopil je brez dobrega jutra brez (jutranjega) pozdrava ◊ rel. zvoniti jutro zvoniti zgodaj zjutraj, zlasti ob nedeljah in praznikih ♪
  25.      júžnik  -a m (ū) knjiž. južni veter, jug: piha močen južnik; topel, vlažen južnik ♪

   3.301 3.326 3.351 3.376 3.401 3.426 3.451 3.476 3.501 3.526  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA