Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Zen (2.856-2.880)



  1.      háljina  -e ž (ā) zastar. halja: ženska v dolgi domači haljini
  2.      handicap  tudi hendikep -a [hêndikep] m () šport., pri nekaterih tekmovanjih izenačenje možnosti za zmago, tako da dobi na začetku tekmovanja močnejši tekmovalec težje pogoje: pristati na handicap; tekmovati po pravilih handicapa // publ. kar spravi koga v neenak, slabši položaj: izključitev igralca je bila za naše moštvo precejšen handicap; kolektivu tovarne je kljub vsem handicapom uspelo osvojiti svetovni trg; neskl. pril.: handicap tekma, vožnja
  3.      handicapírati  tudi hendikepírati -am [hendikep-] dov. in nedov. () publ. spraviti koga v neenak, slabši položaj: bolezen ga je handicapirala; vsakega sobesednika že vnaprej handicapira z oznako »birokrat«
  4.      hándžar  -ja m () v orientalskem okolju enorezen bojni nož: okrašen ročaj handžarja; janičar z zakrivljenim handžarjem za pasom
  5.      hárač  -a m () v fevdalni Turčiji davek, naložen za delo sposobnim moškim, ki niso prestopili v muslimansko vero: plačevati, pobirati harač
  6.      hárem  -a m (ā) v muslimanskem okolju del hiše za žene: v harem ne smejo vstopiti tuji moški // vse žene harema: ima velik harem; na potovanje je šel z vsem haremom; pren., šalj. šef je ponosen na svoj harem
  7.      háremski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na harem: haremske žene / haremsko življenje
  8.      harfístka  -e ž () ženska, ki igra harfo: orkester ima izvrstno harfistko
  9.      harmónikarica  -e ž (ọ́) ženska, ki igra (na) harmoniko
  10.      harmoníst  -a m () 1. kdor igra (na) harmonij: virtuozen harmonist 2. muz. harmonizator: pesem je harmoniziral izkušen harmonist
  11.      hárpija  in harpíja -e ž (á; ) 1. nav. mn., v grški mitologiji bitje z žensko glavo in trupom jastreba: harpije so ugrabljale ljudi in jih izročale erinijam 2. knjiž., slabš. hudoben, grabežljiv človek, zlasti ženska: stari harpiji sta razgrabili njegovo zapuščino ◊ zool. velika ptica ujeda, ki živi v gozdovih Srednje in Južne Amerike, Harpya harpya
  12.      hazárd  -a m () igra za denar, navadno s kartami ali kockami, katere izid je odvisen od naključja, igra na srečo: igrati, prepovedati hazard; drzen hazard; pren., ekspr. napad je bil vojaški in politični hazard
  13.      hčerínji  -a -e prid. () nanašajoč se na hčere: hčerinja ljubezen / zastar. hčerinji otrok hčerinbiol. hčerinja celica hčerinska celica
  14.      hčerínski  -a -o prid. () nanašajoč se na hčere: hčerinska ljubezen, zvestoba ♦ biol. hčerinska celica vsaka od dveh celic, ki nastane z delitvijo materinske celice
  15.      hčérka  -e ž (ẹ̑) zlasti v družinskem okolju ženska v odnosu do svojih staršev: to je moja hčerka; rodila se jima je hčerka; mati je zelo navezana na svojo hčerko
  16.      hčí  hčére ž, tož. ed. hčér, or. ed. hčérjo; rod. mn. hčerá tudi hčér, daj. mn. tudi hčeràm, mest. mn. tudi hčeràh, or. mn. tudi hčerámi; daj., or. dv. tudi hčeráma ( ẹ̑) ženska v odnosu do svojih staršev: hči se mu moži; sprejela nas je domača hči; ima dve majhni, odrasli hčeri; najmlajša hči / ekspr. rodna hči me ne spozna // knjiž., s prilastkom ženska glede na svoj izvor, družbeno pripadnost: poročil se je s kmečko hčerjo; tujina je zastrupila tisoče naših hčera in sinov ● dal je sosedu hčer (v zakon, za ženo) privolil je v poroko z njim; ekspr. tudi ona je Evina hči navadna ženska z vsemi slabostmi; ekspr. Evine hčere ženske; pesn. hči gora, planin reka, ki izvira v gorskem svetu; evfem. hčere noči vlačuge, prostitutke; preg. kakršna mati, takšna hči
  17.      heksa...  ali héksa... in heksa... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na število šest: heksaeder, heksagonalen
  18.      hekto...  ali hékto... in hekto... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na število sto: hektoliter, hektovat
  19.      helebárda  -e ž () nekdaj orožje v obliki sulice s široko sekiro in kavljem pod ostjo: straže na obzidju so bile oborožene z dolgimi helebardami; nočni čuvaj s helebardo
  20.      helebardír  -ja m (í) nekdaj vojak, oborožen s helebardo: helebardirji so stražili dvižni most
  21.      helmintíaza  tudi helmintiáza -e ž (; ) med., vet. bolezen, ki jo povzročajo gliste, trakulje ali metljaji: helmintiaza prebavil; helmintiaza pri ovci
  22.      helót  -a m (ọ̑) 1. pri starih Grkih državni suženj za poljska dela in vojaško službo: špartanski heloti 2. knjiž., ekspr. nesvoboden, podložen človek: ni želel, da bi bilo njegovo ljudstvo čreda helotov
  23.      hélsinški  -a -o prid. (ẹ̑) zgod., v zvezah: helsinška konferenca konferenca o evropski varnosti in sodelovanju leta 1975 v Helsinkih; helsinška listina sklepni dokument helsinške konference o soglasju med večino evropskih držav, Združenimi državami Amerike in Kanado o varnosti in sodelovanju v Evropi
  24.      hémbran  -a -o prid. (ẹ̑) nar. presnet, šmentan: hembrana ženska, kako si jezična hémbrano prisl.: hembrano malo je tega
  25.      hemo...  prvi del zloženk nanašajoč se na kri: hemofilija, hemoglobin

   2.731 2.756 2.781 2.806 2.831 2.856 2.881 2.906 2.931 2.956  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA