Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Zen (2.526-2.550)



  1.      filo...  prvi del zloženk nanašajoč se na naklonjenost, simpatijo do česa: filokomunističen; filosemit
  2.      filológinja  -e ž (ọ̑) ženska oblika od filolog: klasična filologinja
  3.      fín  -a -o prid., finéjši () 1. ki se vede v skladu z družabnimi pravili in se izbrano oblači: opraviti ima s samimi finimi ljudmi; vstopila je fina dama / preveč je fin, da bi to rekel rahločuten, obziren / fino govorjenje, vedenje / iron. fine metode // nav. ekspr. ki je iz višjih slojev družbe: fina družina; išče samo fino družbo 2. pog., s širokim pomenskim obsegom ki je višje, bolj izbrane vrste; boljši, izbran: kadi le fine cigarete; pripravila je same fine jedi; fina blaga; fino pecivo / kuha zelo fino kavo okusno; pri njih dobite res fino sadje dobro, kvalitetno / fin vonj / kakšen fin zrak je tukaj čist, svež; fina kombinacija barv zelo ustrezna, lepa; to je res fina šala duhovita, domiselna 3. lepo, nežno oblikovan: ima fin obraz; fine roke / fine linije; fina pisava / fina dlaka; fina polt gladka, mehka // zelo natančno, podrobno izdelan: fini izdelki domače obrti; fina risba / fina izdelava / fina mehanika finomehanika; fino brušenje brušenje, pri katerem dobi predmet dokončno velikost in obliko ter gladko površino // zelo občutljiv, izostren: s finim ženskim čutom je vse prav hitro uganila / fina ironija 4. zelo droben, zelo tanek: fini prašni delci; fini kamenčki; fina vlakenca / fin pesek; fina moka ◊ grad. fini omet omet iz drobnega peska, s katerim se navadno zaključuje obdelava stene fíno 1. prislov od fin: fino se oblačiti, vesti; fino oblikovane ustnice; fino zmlet pesek 2. pog. izraža visoko stopnjo, intenzivnost: fino se je udaril / fino so se zabavali 3. pog., v medmetni rabi izraža navdušeno pritrjevanje: fino, vsi smo za ta predlog
  4.      finále  -a m () 1. šport. zadnje in odločilno tekmovanje izbranih, najboljših: naše moštvo je prišlo v finale; reprezentanca se je uvrstila v finale; finale za prvenstvo gimnazije v namiznem tenisu 2. knjiž. zadnji del kakega dela, dogajanja; zaključek, konec: finale drame, romana 3. muz. zadnji stavek večstavčne instrumentalne skladbe ali zadnji del opernega dejanja: simfonija je izzvenela v mogočnem finalu
  5.      finalíst  -a m () 1. šport. posameznik ali moštvo, ki doseže pravico za nastop v finalu: finalista sta reprezentanci Italije in Jugoslavije; na osnovi tega tekmovanja bodo določeni finalisti 2. kdor je udeležen v zadnji stopnji izdelovanja, obdelovanja: tovarna bo finalist težkih vozil ◊ filoz. pristaš finalizma
  6.      finalístka  -e ž () ženska oblika od finalist 1: tekmovanje finalistk
  7.      finalizírati  -am dov. in nedov. () publ. biti udeležen v zadnji stopnji izdelovanja, obdelovanja: tovarna sama finalizira polovico proizvedenega porcelana; finalizirati za izvoz finalizíran -a -o: finalizirani proizvodi
  8.      finánčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na finance: finančni načrt; proračunski finančni sistem; finančna politika; organizacija finančnega poslovanja / finančni polom, uspeh; industrijska in finančna moč države; neomejene finančne možnosti; priti v finančno odvisnost; finančne težave; finančno stanje občine; materialno-finančni problemi podjetja / delovno mesto finančnega knjigovodje; finančni minister / finančni urad / finančna straža nekdaj organ, ki nadzira proizvodnjo ali promet raznega blaga zaradi preprečitve davčnih utajekon. finančni kapital bančni kapital, udeležen v industriji; finančna oligarhija; jur. finančno pravo finánčno prisl.: finančno močnejši trusti; ustanova je finančno samostojna; sam.: pog. naš finančni finančni knjigovodja
  9.      fingírati  -am nedov. in dov. () prikazovati kaj izmišljenega ali lažnega kot resnično, hliniti: fingirati srčni napad; tekmovalec je fingiral poškodbo; fingirati samomor ♦ voj. fingirati napad fingíran -a -o: fingirana bolezen; fingirana čustva
  10.      fitóftora  -e ž (ọ̑) 1. bot. glivica, ki povzroča bolezen krompirja in paradižnika, Phitophtora infestans: fitoftora je uničila krompirjevo cimo 2. poljud. glivična bolezen, ki povzroča sušenje krompirjevih listov in gnilobo plodov, strok. krompirjeva plesen
  11.      fízičen  -čna -o prid. (í) 1. nanašajoč se na človeški organizem, telesen: fizični napor mu škodi; imeti dobro fizično kondicijo; njegove fizične potrebe so majhne; fizična zmogljivost, zrelost / ekspr. do tistega človeka je čutila nepremagljiv fizičen odpor; ob tem je začutil prav fizično bolečino / biti fizični delavec; fizično delo / evfem. fizično obračunavanje pretep, tepež / redko fizična ljubezen čutna, spolna / fizični dražljaj // nanašajoč se na življenje, obstoj ljudi: podjarmljenemu ljudstvu je grozila nevarnost fizičnega iztrebljenja 2. stvaren, predmeten: fizični obseg proizvodnje; fizični produkt; fizični svet 3. redko fizikalen: fizično telo / fizični zvezek ◊ geogr. fizična geografija geografija, ki obravnava naravne zakonitosti na zemlji; fizična karta karta, ki prikazuje naravne oblike zemeljskega površja; jur. fizična oseba človek kot nosilec pravic in obveznosti; šport. fizična kultura telesna kultura fízično prisl.: fizično delati; tega fizično ne zdržim; fizično prizadet človek ∙ večkrat se je koga fizično lotil ga je pretepel, udaril
  12.      fizilír  -ja m (í) nekdaj vojak pešec, oborožen s puško: topničarji, fizilirji in grenadirji
  13.      fízioterapévtka  -e ž (-ẹ̑) ženska oblika od fizioterapevt: fizioterapevtke razgibavajo bolnike v bazenu in telovadnici
  14.      fižólov  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na fižol: fižolov strok; fižolova zrna / fižolova juha / dolg kot fižolova prekla ♦ agr. fižolova rja glivična bolezen na fižolovih listih in strokih, ki se kaže v obliki temnih prašnatih kupčkov
  15.      fižólovka  -e ž (ọ̑) 1. tanjši kol, okrog katerega se ovija visoki fižol: prisekati fižolovko; stožec zloženih fižolovk na njivi; ženska, dolga kot fižolovka 2. fižolova slama: zgrabiti fižolovko na kup; posušena fižolovka 3. voda, v kateri se je kuhal fižol: zaliti s fižolovko / pog. krožnik fižolovke fižolove juhe
  16.      flaméngo  -a m (ẹ̑) tekst. tkanina za ženske obleke iz svetlikajočega se rejona
  17.      flamizól  -a m (ọ̑) tekst. tkanina za ženske obleke iz motnega rejona
  18.      flammé  -ja [flamé] m (ẹ̑) tekst. tkanina za ženske obleke iz preje, potiskane tako, da se barva preliva: obleka iz flamméja
  19.      flavtístka  -e ž () ženska, ki igra flavto
  20.      flénča  -e ž (ẹ̑) nar., slabš. lahkomiselna, lahkoživa ženska: postopaš in s flenčami se vlačiš
  21.      flírt  -a m () površen, neresen ljubezenski odnos, ljubimkanje: z dekletom je začel flirt; bil je preresen za flirt / odnos med njima je samo flirt; pren. spustil se je v sramežljiv flirt s to idejno skupino
  22.      flírtati  -am nedov. () imeti površen, neresen ljubezenski odnos, ljubimkati: poleti je flirtala v kopališču z mladim lepotcem / plešejo in flirtajo
  23.      florentínec  -nca m () širokokrajen ženski slamnik
  24.      florentínski  -a -o prid. () nanašajoč se na Firence: florentinska govorica; florentinske umetnine / florentinski dukat; florentinski slamnik širokokrajen ženski slamnik
  25.      flóta 2 -e ž (ọ̑) usnj. tekočina za barvanje ali strojenje kož: strojilna flota; flota za razluženje

   2.401 2.426 2.451 2.476 2.501 2.526 2.551 2.576 2.601 2.626  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA