Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Zen (1.626-1.650)



  1.      brezspôlen  -lna -o prid. () ki je brez spola: brezspolna bitja // ki je brez spolnih teženj: njena ljubezen je bila brezspolna ♦ bot. brezspolni cvet cvet brez prašnikov in pestičev
  2.      brezsrámen  -mna -o prid. (á ā) knjiž. ki je brez sramu: brezsramna ženska / brezsramen smeh; brezsramne besede // redko brezobziren, brezvesten, nepošten: brezsramni prekupčevalci / brezsramna predrznost brezsrámno prisl.: brezsramno se razgaliti
  3.      brezsŕčnež  -a m () brezsrčen človek: brezsrčneža je doletela kazen
  4.      brezsŕčnica  -e ž () brezsrčna ženska: kruta brezsrčnica
  5.      brezúmen  -mna -o prid. (ū) knjiž. 1. ki je brez uma, pameti: brezumno bitje; kričala je kakor brezumna / brezumna pijanost; blodne, brezumne sanje // ekspr. ki je brez razsodnosti, presoje: ne bi si mislil, da so tako zaslepljeni in brezumni; zmerom bolj živčen in brezumen / brezumno ravnanje, uničevanje 2. ekspr. ki zelo presega navadno mero: obšel ga je brezumen strah; brezumna ljubezen, radost brezúmno prisl.: ne govori tako brezumno; brezumno ljubosumen
  6.      brezúmnica  -e ž () knjiž. brezumna ženska: zadržati brezumnico / kot nagovor kaj govoriš, brezumnica
  7.      brezúpen  -pna -o prid., brezúpnejši (ū ) ki ne vzbuja upanja: brezupen položaj; brezupna ljubezen; njegova bolezen je brezupna; vse prizadevanje je bilo brezupno / brezupen in pobit je hodil okrog / njene besede so bile brezupne ∙ ekspr. brezupen nered v poslovanju zelo velik brezúpno prisl.: brezupno gledati; dolgo in brezupno je jokala
  8.      brezúpnost  -i ž (ū) lastnost, značilnost brezupnega: brezupnost bolezni, razmer / knjiž. pogrezniti se v brezupnost brezupekspr. vse je do brezupnosti zavoženo popolnoma, čisto
  9.      brezvérka  -e ž (ẹ̑) brezverna ženska: je brezverka
  10.      brezvérnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost brezvernega človeka: brezvernost se širi med izobraženci
  11.      brezvéstnica  -e ž (ẹ̑) ekspr. brezvestna ženska: zapeljiva brezvestnica
  12.      brezvóljnost  -i ž (ọ́) knjiž. stanje brez volje, hotenja: zaradi utrujenosti se je pogreznil v brezčutnost in brezvoljnost ♦ psiht. bolezensko pomanjkanje volje
  13.      brezzaščíten  -tna -o prid. () redko ki je brez zaščite, varstva: brezzaščiten človek; zasmehoval je brezzaščitno žensko
  14.      brezžívčen  -čna -o prid. () ekspr. ki je kakor brez živcev, nerazburljiv: ta brezživčni človek sploh ni zmožen razburjenosti
  15.      brežánka  -e ž () 1. ženska oblika od brežan: brežani in brežanke 2. vino iz tržaške okolice: postavil je na mizo bokal cekinaste brežanke / vinogradi brežanke
  16.      brežíček  -čka m () manjšalnica od brežič: nizek, položen brežiček
  17.      brigadírka  -e ž (í) ženska oblika od brigadir: brigadirji in brigadirke so gradili železniško progo / brigadirke na posestvu so presegle normo
  18.      briljánten  -tna -o prid., briljántnejši () 1. nanašajoč se na briljant: briljanten prstan / briljantna zapestnica 2. ekspr. ki vzbuja občudovanje zaradi dovršenosti, popolnosti: ansambel je imel briljanten uspeh; tekmovalci so bili v briljantni formi; briljantna igra naše reprezentance; briljantna tehnika pianista / film ni ravno briljanten ◊ fot. briljantno iskalo iskalo pri starejših kamerah; obrt. briljantna preja preja s plemenitim leskom, za ročna dela
  19.      brinétka  -e ž (ẹ̑) ženska, ki ima rjave lase, rjavolaska: ena je blondinka, druga brinetka
  20.      brís  -a m () 1. med. kužna snov za bakteriološko preiskavo: jemati, vzeti bris; žrelni bris 2. alp. proga dežja, ki jo žene veter: bris se pomika proti dolini
  21.      brívec  -vca m () kdor se poklicno ukvarja z britjem in striženjem las: učiti se za brivca / na tej cesti so kar trije brivci / iti k brivcu
  22.      brívka  -e ž () ženska, ki se poklicno ukvarja z britjem in striženjem las: danes me je brila brivka, ne brivec
  23.      brkáčka  -e ž () ekspr. ženska, ki ima brke: kakšna brkačka je in pleča ima kot moški
  24.      brkàt  -áta -o prid. ( ā) ki ima (velike) brke: brkat častnik; ženske so bile debele in brkate / možje so si brisali brkata usta ♦ zool. brkati ser zelo velika ptica ujeda, Gypaetus barbatus
  25.      brljávka  -e ž () 1. redko brlivka: prižgati brljavko / ob taki brljavki ni mogoče šivati 2. ekspr. ženska, ki slabo vidi

   1.501 1.526 1.551 1.576 1.601 1.626 1.651 1.676 1.701 1.726  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA