Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Zen (1.156-1.180)



  1.      abulíja  -e ž () psiht. bolezensko pomanjkanje volje, brezvoljnost
  2.      Ádamov  in Adámov -a -o prid. (; ) rel. nanašajoč se na Adama: Adamova žena Eva ● šalj. bil je v Adamovem kostumu nag, gol; tudi on je Adamov sin navaden človek z vsemi slabostmi; Adamovo jabolko in adamovo jabolko vidna hrustančna izboklina na moškem vratu
  3.      adekváten  -tna -o prid., adekvátnejši () ustrezen, enakovreden, ujemajoč se: najti adekvaten izraz; truditi se za adekvaten prevod; dati vsebini adekvatno obliko; v sedanjih okoliščinah je to najbolj adekvatna rešitev problema adekvátno prisl.: adekvatno se izraziti
  4.      adhezíja  -e ž () fiz. sila, ki privlači molekule različnih snovi: adhezija med gumijastim kolesom in cesto ◊ med. bolezenska zraslost v telesnih votlinah; zaraslina, zraslina
  5.      administrácija  -e ž (á) 1. vodenje upravnih poslov; upravljanje, uprava: državna administracija; decentralizacija administracije / administracija premoženja / funkcionarji administracije organa za vodenje upravnih poslov 2. pisarniško poslovanje: vso administracijo vodi tajnica; sodna, šolska administracija // oddelek v podjetju za pisarniško poslovanje: šef administracije / zglasite se v administraciji 3. v Združenih državah Amerike izvršni organ, vlada
  6.      administrátor  -ja m () 1. kdor upravlja; upravnik, upravitelj: administrator premoženja ♦ rel. apostolski administrator upravitelj apostolske administrature 2. nižji pisarniški uslužbenec: v pisarni sta potrebna še dva administratorja
  7.      aero...  ali áero... in aêro... prvi del zloženk (; ) 1. nanašajoč se na zrak: aerodinamičen, aerolinija, aerometer 2. nanašajoč se na letalo ali letalstvo: aerodrom, aeronavtika / aerovlek in aero vlek
  8.      aerofagíja  -e ž () med., vet. bolezen, pri kateri človek ali žival požira zrak
  9.      afékcija  -e ž (ẹ́) knjiž. telesno ali duševno vzdraženje: ljubezen mu je samo telesna afekcija / slušna afekcija ◊ med. kožna afekcija kožno obolenje
  10.      afékt  -a m (ẹ̑) zelo močno, a kratkotrajno čustvo: izzvati afekt; to je rekel, storil v afektu; silovit afekt; je človek afektov ◊ med. primarni afekt prva bolezenska sprememba
  11.      afektíran  -a -o prid. () nenaraven, izumetničen: ta človek je zelo afektiran; govoriti z afektiranim glasom; afektirana ženska; njeno afektirano govorjenje in vedenje afektírano prisl.: afektirano govoriti
  12.      afêra  -e ž () pozornost vzbujajoča nečedna zadeva ali dogodek: bil je zapleten v neko afero; politična, velika špijonska afera / njene ljubezenske afere / pog., ekspr. iz te malenkosti je nastala cela afera
  13.      afežéjevka  -e ž (ẹ̑) pog. članica Antifašistične fronte žena Jugoslavije
  14.      áfna  -e ž (á) nižje pog. opica: afne skačejo po drevesih // slabš. človek z nenaravno, izumetničeno zunanjostjo ali vedenjem, zlasti ženska: to je šele afna ● nižje pog. že spet afne gunca dela ali govori kaj šaljivega
  15.      aforízem  -zma m () zgoščeno izražena duhovita, globoka misel, izrek: avtor rad uporablja aforizme; splošno znani aforizmi; aforizmi o prijateljstvu; aforizmi v verzih
  16.      agápe  in agápa -e ž () rel. z bogoslužjem združen obed prvih kristjanov s pogostitvijo revnih
  17.      agêntka  in agéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od agent
  18.      agitátorka  -e ž () ženska, ki agitira: bila je najboljša agitatorka za ljudsko posojilo
  19.      agorafobíja  -e ž () psiht. bolezenski strah pred odprtim prostorom
  20.      agronomíja  -e ž () veda o kmetijstvu in poljedelstvu: inženir agronomije
  21.      áhasver  -a tudi -ja m () knjiž. človek, ki ga nemir žene po svetu, večni popotnik
  22.      áids  -a [ajds] m () med. nalezljiva virusna bolezen, ki oslabi imunski sistem organizma: umreti za aidsom; širjenje aidsa
  23.      airbus  -a [êrbús] m (-) veliko potniško letalo zahodnoevropskih tovarn, združenih v Airbus Industry: leteti z airbusom
  24.      ájati  -am nedov. (ā) otr. 1. ležati, spati: punčka že aja 2. preh. pestovati, ujčkati: ženske so ajale otroke, ki so jim že skoraj spali v naročjih; pren., ekspr. tega človeka pa res vsi ajajo
  25.      akadémikinja  -e ž (ẹ́) ženska oblika od akademik: izvolitev akademikinje

   1.031 1.056 1.081 1.106 1.131 1.156 1.181 1.206 1.231 1.256  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA