Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Zemlja (351-375)


  1.      púhličast  in puhlíčast -a -o prid. (ú; í) nanašajoč se na puhlico: puhličast govor / puhličasta zemlja ♪
  2.      púhličen  in puhlíčen -čna -o prid. (ú; ȋ) nanašajoč se na puhlico: puhlične lastnosti / puhlična zemlja ♪
  3.      racionálen  -lna -o prid., racionálnejši (ȃ) knjiž. 1. ki temelji na razumu, razumski: racionalne metode, odločitve; racionalno razlaganje sveta; racionalen in emocionalen / kritik ne uporablja racionalnega jezika / racionalno izbiranje poklica premišljeno 2. ki zaradi skladnosti z razumom omogoča najugodnejše ali še sprejemljivo razmerje med delom, porabo in učinkom, koristjo: racionalna organizacija gospodarstva / kopanje rude v tem premogovniku ni več racionalno ◊ mat. racionalno število število, ki se da izraziti v obliki ulomka, v katerem sta števec in imenovalec celi števili racionálno prisl.: racionalno obdelana zemlja ♪
  4.      radodáren  -rna -o prid., radodárnejši (á ā) ki rad daruje, da: radodaren človek; dobra in radodarna gostiteljica; bil je radodarnejši kot navadno / ekspr. ima radodarne roke / ekspr.: z obljubami, pohvalami so zelo radodarni radi obljubljajo, hvalijo; radodarna zemlja rodovitna ∙ ekspr. narava je bila pri tej ženski radodarna ta ženska je lepa, pametna radodárno prisl.: radodarno je razdajal, kar je imel ∙ ekspr. radodarno namazan kruh na debelo ♪
  5.      ráhel  -hla -o [ǝu̯] prid., ráhlejši (á) 1. ki ni trdno sprijet, gost: rahel skupek vlaken; rahel sneg; rahla zemlja / rahel kruh; rahlo testo / ima že rahle kosti / rahla tančica // ki ni trdno, tesno nameščen: rahel vozel; delala je rahle zanke 2. ki se ne pojavlja v izraziti obliki: rahla vlaga; ekspr. rahle sence / cesta zavija v rahlem loku; rahla izboklina / obšel ga je rahel dvom, nemir; rahla pijanost; rahlo spanje / biti rahlega zdravja / v njenem glasu je bil rahel očitek, posmeh / med njima je le rahla podobnost // ki dosega nizko stopnjo a) glede na učinek, posledico: rahel dež, veter; rahla oblačnost b) glede na čutno zaznavnost: rahel dotik, sunek, udarec; rahel šum; pri srcu čuti rahlo zbadanje / zahvalil se je z rahlim poklonom, smehljajem 3. nav. ekspr. ki daje videz šibkosti, neodpornosti: bil je rahel otrok; preveč je rahla za take napore / ima rahle roke / odgovoril mu je rahel glas / duševno rahli ljudje občutljivi, neodporni ● ekspr. imeti rahlo prednost pred kom majhno ráhlo prisl.: rahlo drhteti; začelo je rahlo rositi; rahlo čuteča žena ∙ ekspr. to mi že rahlo preseda tega sem se že naveličal; prim. narahlo ♪
  6.      rakéta  -e ž (ẹ̑) izstrelek, ki ga potiskajo reaktivno delujoči plini: raketa vzleti; izstreliti raketo / lunarne, vesoljske rakete; zaviralne rakete; rakete proti toči; rakete na tekoče gorivo // tak izstrelek s pirotehničnimi snovmi za razsvetlitev ali signaliziranje: raketa se razleti, švigne / rdeča, zelena raketa; signalna raketa; pištola za rakete // tak izstrelek, napolnjen z eksplozivom, za streljanje na oddaljenejše cilje: raketa je zadela tank; z raketami oborožena enota / balistična raketa; publ. globalna raketa ki lahko doseže poljubno točko zemeljske površine; jedrske, medcelinske, strateške rakete ● žarg., šport. igrati v raketi v prostoru, označenem s črtami, pod košem na košarkarskem igrišču ◊ teh. enostopenjska raketa z eno pogonsko napravo; dvostopenjska raketa ki ima dva med seboj neodvisna sistema raketnih pogonskih motorjev, ki delujeta časovno drug za drugim; nosilna raketa ki ponese vesoljsko ladjo, satelit, izstrelek na določen tir, mesto; voj. protiletalska, protitankovska raketa; raketa zemljazrak ki se izstreli z zemlje na cilj v zraku ♪
  7.      rál  -í [rau̯ tudi ral] ž (ȃ) star. 1. oranje: goniti vole pri rali 2. orna zemlja; ornica: megla pokriva ral ♪
  8.      rastljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki bujno, rad raste: rastljiva drevesa / ekspr. to je rastljiva zemlja rodovitna ♪
  9.      razčepériti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) nav. ekspr. 1. postaviti v pokončen, štrleč položaj: razčeperiti dlako, perje // s postavljanjem perja v pokončen, štrleč položaj narediti kaj bujno, košato: pav je razčeperil rep 2. razširiti, razmakniti: žaba je razčeperila krake razčepériti se 1. dobiti pokončno, štrleče perje: papiga se razčeperi 2. oblastno, prevzetno se postaviti, namestiti: razčeperil se je pri vratih, da ni mogel nihče vstopiti / v kupeju se je razčeperil, kot da je sam udobno se namestil, neglede na druge // postati oblasten, prevzeten: odkar je direktorjeva žena, se je zelo razčeperila 3. postati jezen, užaljen: čemu si se zaradi nekaj besed tako razčeperil / sosed se je razčeperil, da je zemlja njegova je jezno, užaljeno rekel razčepérjen -a -o: razčeperjeno perje ♪
  10.      razdrobíti  -ím dov., razdróbil (ȋ í) narediti iz česa majhne, drobne dele: razdrobiti kos kruha; z udarcem razdrobiti skalo; kvas se je razdrobil / z zobmi hrano razdrobimo zdrobimo / razdrobiti na koščke // iz celote narediti dele, manjše enote: razdrobiti podjetje, posestvo; obdelovalna zemlja se je postopoma razdrobila / dežela se je razdrobila v več državic // knjiž. narediti kaj manj trdno, močno: dogodek je razdrobil našo vero v pravičnost; njuno prijateljstvo se je kmalu razdrobilo ● nar. prosil ga je, naj mu razdrobi bankovec za tisoč dinarjev menja; knjiž. podoba idealnega sveta se je razdrobila je izginila razdrobljèn -êna -o: razdrobljena kmečka posest; razdrobljeno steklo; podjetja so majhna in razdrobljena; politično razdrobljen ♪
  11.      razkleníti  -klénem dov. (ȋ ẹ́) 1. narediti, da se konca česa ne stikata več: razkleniti členek pri verigi; s silo razkleniti obroč / ob zdravnikovem prihodu so ljudje razklenili krog; kólo se je razklenilo 2. narediti, da prilegajoči se deli česa niso več drug ob drugem: razkleniti klešče; razklenil je past in dal vanjo vabo / razkleniti čeljusti; razkleniti živali gobec / razklenil je pest in pokazal denar; razkleniti roke dati jih v položaj, da se dlani in prsti ne dotikajo ali ne prepletajo več; knjiž. razkleniti oči odpreti 3. (s silo) narediti, da kdo česa z rokami, prsti ne drži, ne stiska več: lovec je razklenil šape mrtve samice in vzel mladiča; prsti so se razklenili in nož je padel na tla 4. knjiž. narediti, da kdo ni več vklenjen: razkleniti ujetnika ● knjiž., redko hoja ga je razklenila sprostila; star. ob potresu se je zemlja razklenila v njej je nastala razpoka razklénjen -a -o: razklenjene čeljusti ♪
  12.      razkopáti  -kópljem tudi -ám dov., razkôplji razkopljíte tudi razkôpaj razkopájte; razkôpal (á ọ́, ȃ) 1. s kopanjem narediti, da kaj ni več skupaj, na kupu: razkopati zemljo; razkopati s krampom, prsti // narediti, da kaj ni več skupaj, na kupu sploh: razkopal je slamo in iz nje potegnil zavitek; kokoši so razkopale gnoj razbrskale / razkopati kup 2. s kopanjem poškodovati, uničiti: ko so napeljevali vodovod, so razkopali ves vrt // ekspr. poškodovati, uničiti sploh: nalivi razkopljejo gorske ceste / otroci so razkopali ptičje gnezdo razdrli 3. ekspr. spraviti v nered: razkopati knjige, perilo / ko so bili otroci sami doma, so razkopali vso hišo razkopán -a -o: razkopan vrt; razkopana zemlja; postelja je še razkopana ♪
  13.      razkósanost  -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost razkosanega: upravna razkosanost ozemlja ♪
  14.      razkvásiti  -im tudi razkvasíti -ím dov., razkvásil (ā ȃ; ȋ í) zastar. razmočiti: dež je razkvasil navoženo zemljo razkvásiti se, tudi razkvasíti se nar. zrediti se: žena se je preveč razkvasila razkvášen -a -o tudi razkvašèn -êna -o: razkvašena zemlja ♪
  15.      razoráti  -ôrjem in -órjem dov., razôrji razorjíte; razorál (á ó, ọ́) 1. zorati tako, da se odreže ena brazda na levo, druga pa na desno stran: razorati njivo, ogon 2. ekspr. narediti brazdi podobne zareze: vozovi so razorali cesto / skrbi so ji razorale obraz razorán -a -o: razoran obraz; razorani gorski vrhovi; razorana zemlja ♪
  16.      razpalíti  in razpáliti -im, in razpáliti -im dov. (ȋ á; á) star. 1. raznetiti: razpalil je ogenj, da se je prikazal visok plamen 2. razvneti, podžgati: skušal je razpaliti njihovo ljubezen do domovine / to je razpalilo njegovo domišljijo // zelo razburiti, razjeziti: ta krivica ga je razpalila; ko je to slišal, se je razpalil 3. spodbuditi, navdušiti: razpaliti ljudi k uporu razpáljen -a -o 1. deležnik od razpaliti: kaj si tako razpaljen; razpaljena domišljija 2. razbeljen, močno razgret: hladiti si razpaljeni obraz z vodo; od sonca razpaljena zemlja; razpaljeno ozračje ♪
  17.      razpóčiti se  -im se dov. (ọ́ ọ̑) 1. zaradi sile, pritiska preiti v dele, kose: nekaj krompirjev se je pri kuhanju razpočilo / mehur se razpoči / granata se je razpočila je eksplodirala 2. prenehati imeti prilegajoče se dele drugega ob drugem: zrel strok se je razpočil / ekspr. ob potresu se je zemlja razpočila je nastala razpoka, jama v njej 3. ekspr., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: razpočil se bo od jeze, radovednosti, zavisti; od smeha bi se skoraj razpočil ● ekspr. ne dam ti, pa če se razpočiš sploh ne razpóčen -a -o: razpočen plod; razpočena krogla ♪
  18.      razritína  -e ž (í) razrita zemlja, navadno od divjih prašičev: razritine na njivi, v gozdu ♪
  19.      razšírjenje  -a s (ȋ) glagolnik od razširiti: razširjenje rečnega korita / bolezensko razširjenje srca, žil / razširjenje ozemlja kake države / razširjenje pismenosti / razširjenje bolezenskih klic po telesu ♪
  20.      razzébsti  -em tudi razzébsti se -em se dov., nam. razzébst (se) in razzèbst (se); razzébljen tudi razzében (ẹ́) razpokati, poškodovati se zaradi mraza: čez zimo je spomenik razzebel / zemlja mora pozimi razzebsti razzébel -bla -o: razzeble skale; razzeblo deblo ♪
  21.      redníca  -e ž (í) ženska, ki preživlja koga, skrbi za koga: rednica družine / ekspr. kmetova rednica je zemlja ∙ star. rednica sirote rejnica ♪
  22.      referéndum  -a m (ẹ̑) glasovanje prebivalcev določenega ozemlja ali članov določenega kolektiva o sprejetju ali odklonitvi pomembnega zakona, predloga: izvesti, razpisati referendum; referendum za samoprispevek / referendum o združitvi delovnih organizacij ♪
  23.      régniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. 1. odpreti se, da nastane reža, špranja: ko se je sklonila, ji je regnila torbica; vrata so regnila samo toliko, da je pomolil ven glavo 2. dobiti razpoko, špranjo; počiti: deska, zemlja je regnila / že zaceljena rana je regnila / na hrbtu mu je regnil suknjič ♪
  24.      réven  -vna -o prid., révnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki ima malo materialnih dobrin: reven človek; postati, biti reven; revna družina; revno prebivalstvo; reven kot cerkvena miš zelo / revnejši deli mesta; revne vasi 2. ki ima malo določene stvari: reven pašnik; revna in suha zemlja; revna nahajališča rude / z rudami, neustalj. na rudah revna država; izrazno reven jezik; pren. ker sem ostal doma, sem za nekaj doživetij revnejši 3. po vrednosti, količini zelo majhen: reven pridelek; revna pokojnina; revno plačilo / revna pomoč; revno čustvo, upanje 4. nav. ekspr. ki je slabe kakovosti: poslal ji je šopek revnih rož; pokrajina z revno travo / igra je precej revna // ki ima nepomembno vsebino: reven izgovor; revna misel / revno pismo 5. nav. ekspr. nerazkošen, skromen: revna hiša; revna obleka; revna oprema; revno kosilo 6. ekspr. vreden sočutja, pomilovanja: revna, zapuščena mati; vsa revna je obstala na pragu 7. star. slaboten, onemogel: klicala ga je z revnim glasom; bil je ves reven in shujšan; sram ga je bilo, ker ga je videla tako revnega révno prisl.: revno živeti; biti revno oblečen; sam.: revni in bogati ♪
  25.      revindikácija  -e ž (á) knjiž. zahteva po vrnitvi česa: utemeljiti svoje revindikacije / revindikacija ozemlja ♪

   226 251 276 301 326 351 376 401 426 451  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA