Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Zel (726-750) 
- cizéti -ím nedov. (ẹ́ í) zelo počasi in v majhnih količinah teči: po močvirju leno cizi umazana voda / povsod cizi mokrota iz tal ♪
- cmokáti -ám nedov. (á ȃ) 1. z ustnicami in z jezikom dajati nizke, nezveneče glasove: jej lepo in ne cmokaj! cmokati od, iz poželjivosti; glasno cmokati 2. dajati cmokanju podobne glasove: blato mu cmoka pod nogami; gumijasti podplati cmokajo po mokrem tlaku; brezoseb. v čevljih mu je kar cmokalo / kopači cmokajo po strugi 3. preh., pog., šalj. glasno poljubljati: cmokal me je po licu cmokáje: cmokaje prežvekovati cmokajóč -a -e: cmokajoč z ustnicami in z jezikom; cmokajoč poljub ♪
- cmokávzarstvo -a s (ȃ) knjiž. zelo grob način izražanja, pisanja ♪
- cócktail párty [koktajl parti in koktejl parti] m neskl., tudi ž neskl. (ọ̑-ȃ) zlasti v zahodnih deželah poznopopoldanska družabna prireditev, na kateri se streže stoječim gostom s pijačo in prigrizkom: prirediti cocktail party; dolgočasen cocktail party ♪
- cókla -e ž (ọ̑) 1. zavora, ki je obešena na verigo in se vtakne pod kolo: podložiti coklo; pren., ekspr. ti si mu za coklo; cokla napredka 2. nav. mn. obuvalo z lesenim podplatom: obuti cokle; klopotati s coklami; nerodne cokle ◊ žel. zavorna cokla cokli podobna priprava za ustavljanje voz pri premikanju ♪
- copátarstvo -a s (ȃ) 1. obrt za izdelovanje copat: nekoč je bilo v kraju zelo razvito copatarstvo 2. iron. moževa pretirana podrejenost ženi: njegovo ravnanje meji že na copatarstvo ♪
- coupé in kupé -ja [ku-] m (ẹ̑) osebni avtomobil, ki ima proti zadnjemu delu zelo znižano karoserijo: nesrečo je zakrivil voznik coupeja; neskl. pril.: karoserija za coupe izvedbo ♪
- crétje -a s (ẹ̄) bot. rušje, pritlikavi bor: sivo zeleno cretje ♪
- crí medm. (ȋ) posnema glas murna ali nekaterih drugih žuželk: muren prepeva cri cri ♪
- crkávati -am nedov. (ȃ) 1. pog. poginjati: krava crkava // nizko umirati: ljudje so crkavali od gladu 2. nizko živeti v zelo slabih razmerah: crkaval je v vlažnem kletnem stanovanju ♪
- cŕkniti -em dov. (ŕ ȓ) pog. 1. poginiti: svinja mu je crknila ∙ pog. v španoviji še pes crkne od družabništva ni koristi // nizko umreti: če crknem jaz, crkni še ti! pognal te bo na cesto, da boš crknil v kakšnem jarku 2. nehati delovati, odpovedati: avto, motor, radio crkne; zdaj je pa še elektrika crknila cŕknjen -a -o: crknjen konj ∙ pog., ekspr. delal sem, da sem čisto crknjen zelo utrujen, zdelan ♪
- cúcek -cka m (ȗ) 1. slabš. majhen, zanikrn pes: cucek bevska; garjav, pocesten cucek; moker kakor cucek zelo; stoji pred njim kakor polit cucek boječe, preplašeno; trese se kot cucek zelo / kot kletvica da bi te cucek! // pes sploh: nekega cucka je lovil 2. nizko pohleven, bojazljiv človek: dela z vami, kar hoče, ker ste taki cucki / kot psovka z besedo na dan, ti cucek ♪
- cúckovec -vca m (ȗ) nar., slabš. zelo kislo, slabo vino: To sami veste, da je prva kranjska novina z večine cuckovec, ki človeka strese (J. Trdina) ♪
- cuckovína -e ž (í) nar. dolenjsko, slabš. zelo kislo, slabo vino: vselej me je glava bolela, kadar sem pil njegovo cuckovino ♪
- cúrek -rka m (ū) 1. strnjen, ozek tok tekočine: iz pipe je pritekel curek vode; dolg, močen, tanek curek; curek krvi; to je vplivalo nanj kot curek mrzle vode / mleko v glasnih curkih brizga v golido; pot mu je v curkih lil s čela; dež lije s curkom zelo, močno; pren. curek dima, svetlobe 2. star. hiter, močen tok v reki: čoln je zaneslo v curek ◊ čeb. čebele letijo v curku na pašo veliko čebel leti v isti smeri; fiz. curek elektronov skupina elektronov, ki se gibljejo v isti smeri ♪
- cvénkniti -em in cvênkniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) dati kratek, zveneč, kovinski glas: zadel je z železom ob kamen, da je cvenknilo / kovanec je cvenknil na krožnik s cvenkom padel // preh., ekspr. slišno, naglo udariti: cvenknil ga je po ustih ♪
- cvèsti tudi cvestì cvetèm, in cvêsti cvêtem [cvǝ- in cve-] nedov., stil. cvèl cvelà in cvêla in cvetèl cvetlà in cvêtel cvêtla (ǝ̀ ȉ ȅ; é) navadno sedanji čas 1. imeti cvet, cvete: vrtnica cvete; češnja cvete; jablane letos pozno cvetejo / ekspr. vrt cvete; spomladi vse cvete 2. ekspr. imeti, kazati zdrav, lep videz: dekle cvete; otroci kar cvetejo 3. ekspr. gospodarsko dobro uspevati: kupčija, podjetje, trgovina cvete // obstajati v veliki meri: v tem kraju cvete hinavščina / naj ti cvete sreča 4. ekspr. trgati se, cefrati se: suknjič cvete na rokavih ● redko nohti cvetejo imajo bele pege; ekspr. nos mu cvete je rdeč od pitja; ekspr. njemu pa res rožice cvetejo se mu zelo dobro godi; zaklad cvete po ljudskem verovanju plamen kaže, kje je cvetóč -a -e: rože, cvetoče na oknu; ženska cvetočega obraza; cvetoč travnik; cvetoča obrt;
cvetoča mesta; vrnil se je cvetoč od zdravja; prim. cveteti ♪
- cvét -a m, mn. cvéti in cvetóvi (ẹ̑) 1. del rastline, značilen po lepi obliki in barvi: cvet se odpre, osuje, ovene; rastlina razvije cvet; utrgati cvet; čebele obletavajo cvet za cvetom; bel, dišeč, pisan cvet; češnjev, makov cvet; cvet vrtnice; barvitost cvetov / rastlina je že nastavila cvete pognala cvetne popke; roža gre v cvet začenja cveteti; solata gre v cvet poganja steblo s cveti; drevo bo kmalu v cvetu bo cvetelo; pren., pesn. razcvel se je cvet ljubezni; cvet upanja 2. ekspr., navadno s prilastkom izbran, najlepši, najpomembnejši del: tam je bil zbran cvet deklet; cvet inteligence, naroda / bila je cvet deklet najlepša med dekleti; vznes.: biti v cvetu let, življenja mlad; umrla je v cvetu mladosti zelo mlada ● iron. ta je šele (pravi) cvet živahen, podjeten, nevzgojen (mlad) človek; ekspr. ona je v polnem cvetu zelo lepa, mlada; star. bobov ali rožni cvet junij ◊ bot. brezspolni cvet; dvospolni cvet ki ima prašnike in pestiče; enospolni cvet ki ima samo prašnike ali samo pestiče; goli cvet ki je brez cvetnega odevala; pestični ali ženski cvet ki ima samo pestiče; prašni ali moški cvet ki ima samo prašnike; farm. (vinski) cvet etanol, etilalkohol; min. žveplov cvet žveplo v obliki iglic ♪
- cvetéti -ím nedov. (ẹ́ í) 1. imeti cvet, cvete: češnje na bregu že cvetijo; vrtnice so rdeče cvetele; pozno cveteti 2. ekspr. imeti, kazati zdrav, lep videz: fant je kar cvetel 3. ekspr. gospodarsko dobro uspevati: mesto je cvetelo; trgovina je cvetela // obstajati v veliki meri: književnost je cvetela / ljubezen je začela cveteti med njima 4. ekspr. trgati se, cefrati se: rokavi so pričeli cveteti ● ekspr. pri njem ji ne bodo rožice cvetele se ji ne bo zelo dobro godilo; ekspr. bil je v zadregi in uhlji so mu začeli cveteti postajali so temno rdeči cvetèč -éča -e: cveteč obraz; cveteč vrt; cveteča deklica; prim. cvesti ♪
- cvetív -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki rad cvete: to je zelo cvetiva roža / bujno cvetiv grm ♪
- cvétje -a s (ẹ́) 1. cveti, cvetovi: cvetje diši; cvetje odpada, poganja; belo cvetje; češnjevo, lipovo cvetje / pog. piti bezgovo cvetje čaj iz bezgovega cvetja / vse je v cvetju vse cvete; pren., pesn. cvetje moje duše; cvetje sanj // rože, cvetlice: trgati cvetje; planinsko cvetje; šopek cvetja / rezano cvetje v nasadih odrezane rože, namenjene za prodajo 2. star. cvetenje: presaditi rastlino pred cvetjem; čas cvetja ● knjiž. zlo gre v cvetje zelo veliko ga je; ekspr. gospodarstvo je v cvetju v razmahu, razcvetu; zastar. cvetje slovenskega pesništva antologija, izbor ♪
- cvetličárka -e ž (á) ženska, ki goji cvetlice ali jih prodaja: to je zelo sposobna cvetličarka ♪
- cvétovec -vca m (ẹ̑) nar. koroško, v krščanskem okolju snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo; butara: nekateri so prinesli zelo visoke cvetovce ♪
- cvetožêr in cvetožér -a m (ȇ; ẹ̑) žuželka, katere ličinka jé notranji del cveta na sadnem drevju: ličinke cvetožera ♦ zool. jabolčni cvetožer ♪
- cvíč -a m (ȋ) 1. oglašanje z visokim, tožečim glasom: bolesten cvič živali 2. nar. zelo kisla pijača: že navsezgodaj pije ta cvič; kisel ko cvič ♪
601 626 651 676 701 726 751 776 801 826 
