Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Zel (6.499-6.523)


  1.      rekvirírati  -am dov. in nedov. (ȋ) odvzeti premičnine zaradi nujnih potreb vojske, države, zlasti v vojnem času: rekvirirati kmetom, okupiranemu prebivalstvu; rekvirirati hrano, vozila, živino ∙ ekspr. za plezalne kline je doma rekviriral vse ustrezne železne predmete vzel rekviríran -a -o: rekvirirana hrana ♪
  2.      rélativen  in relatíven -vna -o prid. (ẹ̑; ȋ) 1. odvisen od določenega a) dejstva, okoliščin: občutek, kaj je mrzlo, je relativen; cena blaga je relativna, odvisna od materiala, dela b) merila, pojmovanja: eni film hvalijo, drugim se zdi slab, okusi so relativni; kaj je lepo, je relativno 2. ki je, se kaže v odnosu do določenega dejstva, s katerim se primerja: relativna majhnost telesa; relativna zaostalost nekaterih držav / doseči relativen uspeh / relativna izobraženost tega človeka ga je presenetila 3. ki se določa, meri glede na razmerje do določene celote, največje mogoče količine in se navadno izraža v odstotkih: relativni podaljšek kovinske palice pri višjih temperaturah; relativna teža možganov 4. omejen, delen: te razlike kažejo relativno samostojnost mišljenja; vsaka svoboda je relativna // precej velik, precejšen: zavladalo je obdobje relativnega miru; zagotoviti komu relativno varnost ● publ. konec drame je precej relativen dopušča različno razumevanje, razlago; ekspr. vse je relativno trdne, edino pravilne stvari ni ◊ ekon. relativna mezda razmerje med mezdami delavcev in narodnim dohodkom; relativna prenaseljenost; relativna presežna vrednost presežna vrednost, ki nastane zaradi skrajšanja potrebnega delovnega časa ob danem delavniku; filoz. relativni pojem pojem, določljiv samo z odnosom do drugega pojma; fiz. relativna napaka količnik med absolutno napako in dejansko količino, izražen navadno v odstotkih; geogr. relativna višina višina točke na zemeljskem površju glede na višino kake druge točke; gozd. relativna gozdna tla tla, kjer namesto gozda lahko uspevajo kmetijske kulture; lingv. relativni stavek oziralni stavek; mat. relativna napaka količnik med absolutno napako in približno vrednostjo; relativna verjetnost verjetnost, da se kak dogodek zgodi prej kot kak drug; relativno število število, ki ima predznak; muz. relativni posluh zmožnost razločevati tone na podlagi njihovih medsebojnih odnosov rélativno in relatívno prisl.: stroški so se relativno zmanjšali; relativno dober, redek, svoboden; rok je relativno zelo kratek; sam.: lepota je nekaj relativnega ♪
  3.      relativístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na relativizem: relativistična etika, filozofija / tako gledanje na svet je zelo relativistično ◊ fiz. relativistični delec delec, katerega hitrost v primerjavi s hitrostjo svetlobe ni majhna in ga je treba opisati s (posebno) teorijo relativnosti ♪
  4.      reliéfen  -fna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na relief: reliefne značilnosti pokrajine / reliefni lik, portret / reliefne tapete ♦ geogr. reliefna karta karta, na kateri je z barvami, barvnimi odtenki, črtkami prikazan relief; tisk. reliefni tisk tisk, pri katerem so črke plastične 2. knjiž. plastičen, nazoren: reliefen opis duševnega razpoloženja; podoba meščanstva je v njegovih romanih zelo reliefna reliéfno prisl.: reliefno razgibana pokrajina ♪
  5.      religiózen  -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na religijo, veren: religiozen človek; biti religiozen; globoko religiozen / religiozni pojmi / religiozni obredi verski ∙ knjiž. religiozna ljubezen do zemlje velika, zelo spoštljiva ♦ lit. religiozni ep; sam.: religiozni in ateisti ♪
  6.      relíkt  -a m (ȋ) kar ostane, se ohrani od česa večjega, obsežnejšega iz prejšnjih obdobij, ostanek: ta beseda je relikt; relikti starih verovanj v ljudskem izročilu; pren., knjiž. glavna oseba v romanu je relikt kapitalizma ∙ knjiž. ta poklic je danes že relikt zelo redek // biol. rastlinska ali živalska vrsta, ki se ohrani na ozko omejenem področju iz prejšnjih geoloških dob: ta vrsta polžev je relikt ♦ geol. ledenodobni, terciarni relikti ♪
  7.      relíkvija  -e ž (í) 1. rel. del telesnih ostankov ali telesni ostanki svetnika, svete osebe, ki se mu izkazuje posebna čast, spoštovanje, sveti ostanki: častiti, hraniti relikvijo / relikvije sv. Cirila // del predmeta ali predmet, ki je v zvezi s svetnikom, sveto osebo in ki se mu izkazuje posebna čast, spoštovanje: po legendi so to relikvije verig sv. Petra 2. vznes. posmrtni ostanki, truplo zelo cenjenega, spoštovanega človeka: relikvija tega borca za svobodo počiva v domači zemlji ● knjiž. obleka umrlega sina je bila za mater relikvija svetinja; knjiž. vrč iz kitajskega porcelana je hišna relikvija se ohranja, deduje iz roda v rod ♪
  8.      remíza  -e ž (ȋ) pokrit prostor za shranjevanje, čiščenje in popravljanje (tirnih) vozil: tramvaj je odpeljal iz remize / remiza za železniške vagone ♪
  9.      réna 2 -e ž (ẹ̑) žarg., metal. staro, odpadno železo: zbirati reno ♪
  10.      renčáč  -a m (á) 1. ekspr. pes, ki (zelo) renči: pomiriti renčača 2. slabš. neprijazen, zadirčen človek: ne meni se za tega renčača ♪
  11.      renéta  -e ž (ẹ̑) agr. jesensko ali zimsko jabolko zelene ali rumene barve z rdečimi, oranžnimi progami: jonatan in reneta ♪
  12.      rénij  -a m (ẹ́) kem. redka, zelo težko taljiva žlahtna kovina bele barve, element Re: pridobivanje renija ♪
  13.      renklóda  -e ž (ọ̑) agr. sadno drevo ali njegov rdeči, rumeni, zeleni koščičasti sad: renklode in mirabele / zelena renkloda ♪
  14.      rentabílen  -lna -o prid., rentabílnejši (ȋ) ki prinaša dobiček ali pri katerem se dejanski stroški v celoti povrnejo, donosen: rentabilna proizvodnja; pri teh cenah govedoreja ni rentabilna; rentabilno poslovanje / rentabilna železniška proga // ki prinaša dobiček, korist: to delo ni rentabilno / izbral si je rentabilen poklic rentabílno prisl.: rentabilno poslovati ♪
  15.      rèp  rêpa in répa tudi rép -a m (ȅ é, ẹ́; ẹ́) 1. gibljiv, različno oblikovan podaljšek zadnjega dela trupa nekaterih živali: pes je dvignil, spodvil rep; prisekati rep; ribe krmarijo z repom; krava je z repom odganjala muhe; žival z dolgim repom; košat, kosmat rep; ploščat bobrov rep; ima dolg jezik kot krava rep / juha iz govejega repa; pren. v hlevu ima več repov (živine) // dlaka, perje, ki ta podaljšek prekriva: pav je razprl rep; izpuliti pero iz repa; žima iz konjskega repa; ptica s pisanim repom 2. navadno s prilastkom repu podoben del česa a) po mestu: rep letala, vozila b) po obliki: rep klopotca, kometa / ekspr.: ponev z dolgim repom; pipa s kratkim repom ustnikom 3. zadnji, končni del skupine ljudi, živali, predmetov: rep kolone, sprevoda; rep konvoja je zaostal / vagon na repu vlaka / biti, hoditi na repu za skupino 4. ekspr. dolga vrsta: rep pred pultom se je daljšal / čakati, stati v repu 5. pog. v šop speti lasje: narediti si rep / lase je počesala v dva repa // navadno v zvezi konjski rep visoko nad tilnikom v šop speti lasje: ima, nosi konjski rep / speti lase v konjski rep ● ekspr. govoril je nekaj, kar ni imelo ne glave ne repa kar je govoril, je bilo brez logične povezave; pog., ekspr. izpuliti hudiču rep doseči, napraviti kaj navidez nemogočega; z drznim dejanjem napraviti kaj neškodljivo; ekspr. stisnil je rep med noge umaknil se je, zbežal je; vdal se je, odnehal je; ekspr. stopiti komu na rep narediti, da ne more opravljati določene dejavnosti, storiti določenega dejanja; publ. naše moštvo je na repu lestvice na enem izmed zadnjih mest, na zadnjem mestu; ekspr. za mišji rep je manjkalo, pa bi me ujeli zelo malo; ekspr. če mački na rep stopiš, zacvili človek se oglasi, razburi, če kdo prizadene njegove koristi, interese; preg. izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese v sili se izkoristi kakršnokoli opravičilo ◊ agr. kozolec na rep dvojni kozolec s podaljškom; anat. konjski rep šop hrbtenjačnih živcev na koncu hrbtenjače; rep mišice tanjši del mišice, ki je s kito pripet na kost; bot. kozji rep rastlina s trikotnimi kopjastimi listi in majhnimi zelenimi cveti v socvetjih; stajska metlika; lisičji rep trava z jajčastim, ovalnim ali podolgovatim socvetjem, Alopecurus; mačji rep trava z ozkim, valjastim socvetjem, Phleum; pasji rep trava, ki raste na vlažnih tleh, Cynosurus; les. lisičji rep ročna žaga z ročajem na eni strani in listom, ki se proti koncu zožuje; šport. rep smučke; teh. spoj na lastovičji rep spoj, pri katerem ima vezni element trapezast prerez; zool. opice z oprijemalnim repom ♪
  16.      repertoár  -ja m (ā) 1. skupek gledaliških, glasbenih del, ki se izvajajo v eni sezoni: sestavljati repertoar; uvrstiti dramo, opero v repertoar; bogat, sodoben repertoar; repertoar naših gledališč je letos zelo zanimiv / železni repertoar gledališka, glasbena dela, ki se zaradi svoje umetniške vrednosti, priljubljenosti izvajajo več sezon ∙ žarg., gled. dati dramo na repertoar izvajati, uprizarjati jo // vloge, skladbe, ki jih obvlada kak igralec, glasbenik: pevec, pianist z zelo širokim repertoarjem; značilnosti igralčevega repertoarja 2. knjiž. količina, kakovost stvari iste vrste, v kateri se je mogoče odločiti; izbira: bogat repertoar izraznih sredstev / figure iz beneškega slikovnega repertoarja 3. ekspr., z rodilnikom množina različnih stvari iste vrste: bogat repertoar čustev in razpoloženj; širok repertoar možnosti ♪
  17.      repetírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. knjiž. ponoviti: predstavo so na željo občinstva še dvakrat repetirali ∙ žarg., šol. repetirati razred ponavljati 2. voj. potegniti zaklep pri nekaterih vrstah ročnega strelnega orožja nazaj in potisniti naboj v cev: repetiral je in ustrelil / repetirati puško, pištolo ♪
  18.      répica  -e ž (ẹ́) nav. ekspr. manjšalnica od repa: izpulila je nekaj repic in zelnatih glav / na trgu je kupila kislo repico ◊ agr. oljna repica kulturna rastlina z rumenimi cveti, ki se goji zaradi oljnatega semena ♪
  19.      répnik  -a m (ẹ̑) 1. njiva, na kateri raste repa: hoditi po repniku; repnik in zelnik 2. nar. repno listje, repno perje: sušiti repnik 3. nar. vzhodno večji lončen, z žico povezan lonec za kuhanje svinjske krme: postaviti repnik v peč 4. zool. majhna ptica pevka s kostanjevo rjavim hrbtom in sivkasto glavo, Acanthis cannabina: gojiti repnike in kanarčke ♪
  20.      reptíl  -a m (ȋ) nav. mn., zool. žival s suho, zelo poroženelo povrhnjico; plazilec: reptili in amfibije ♪
  21.      repúš  -a m (ú) bot. rastlina z jajčastimi ali suličastimi listi in modrimi, vijoličastimi ali zelenkasto belimi cveti v socvetjih, Phyteuma: repuš že cvete / glavičasti repuš ♪
  22.      résa 1 -e ž (ẹ́) nav. mn. 1. okrasna nit ali pramen iz niti na robu kakega tekstilnega izdelka: brezrokavnik je olepšala z resami; ruta z dolgimi resami / stoli, okrašeni z resami // kar je temu podobno: omelo z bombažnimi, sintetičnimi resami / lase na čelu si je počesala v rese 2. kratek, oster podaljšek pleve pri klasu: ta trava ima rese; trde ječmenove rese / moka je bila polna bodečih res 3. trša, daljša dlaka: rese v kožuhu kunca ◊ nav. mn., biol. migetalna resa majhen nitast izrastek na celici, ki omogoča gibanje njej sami ali povzroča gibanje tekočine okoli nje; migetalka; nav. mn., bot. resa zelo zoženi zgornji del pleve ♪
  23.      reséda  in rezéda -e ž (ẹ̑) vrtn. nizka rastlina z majhnimi zelenkasto rumenimi dišečimi cveti: šopek resede in nageljnov; duh po resedi ♪
  24.      resédast  in rezédast -a -o prid. (ẹ̑) po barvi podoben resedi: resedasta obleka resédasto in rezédasto prisl.: resedasto zelen ♪
  25.      reséden  in rezéden -dna -o prid. (ẹ̑) po barvi podoben resedi: resedna bluza resédno in rezédno prisl.: resedno zelen ♪

   6.374 6.399 6.424 6.449 6.474 6.499 6.524 6.549 6.574 6.599  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA