Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Zel (3.801-3.825)


  1.      nèmogóčnost  -i ž (ȅ-ọ́) knjiž. 1. kar se ne more uresničiti; nemožnost: ti cilji so nemogočnost; pravljična nemogočnost 2. neprimernost, neumestnost: nemogočnost izraza ● ekspr. naprtili so mu vse mogočnosti in nemogočnosti zelo številne in mnogovrstne stvari; publ. zaplesti kaj do nemogočnosti zelo ♪
  2.      nemškutáriti  -im nedov. (á ȃ) slabš. vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti nemškega jezika: ko se je vrnil iz Nemčije, je zelo nemškutaril / meščanke so v vseh pogledih pridno nemškutarile se zelo navduševale za vse, kar je nemško // govoriti nemško: ni dovolil, da bi se v njegovi hiši nemškutarilo ♪
  3.      nèmuslimánski  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni muslimanski: nemuslimanske dežele / nemuslimansko prebivalstvo ♪
  4.      nènadkriljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) knjiž. neprekosljiv: nenadkriljiv umetnik; biti nenadkriljiv; nenadkriljiva pesnitev / nenadkriljiva lepota, natančnost zelo velika nènadkriljívo prisl.: nenadkriljivo igrati ♪
  5.      nènadomestljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) nav. ekspr. ki se ne da nadomestiti: nenadomestljiv človek; pri tem delu je človek nenadomestljiv / vsaka beseda v teh verzih je natančno določena, nenadomestljiva / to je nenadomestljiva izguba zelo velika ♪
  6.      nènamerávan  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni nameravan: nenameravano dejanje / njegov vpliv je bil, čeprav nenameravan, zelo močen ♪
  7.      nènarejênost  -i ž (ȅ-é) knjiž. naravnost, preprostost: osebe v romanu privlačujejo zaradi svoje nenarejenosti / nenarejenost njegovega veselja je bila zelo prepričljiva resničnost, iskrenost ♪
  8.      nènasíten  -tna -o prid. (ȅ-í ȅ-ȋ) 1. ki ni nasiten: nenasitna jed 2. nav. ekspr. ki se ne da nasititi: ko so se otroci vrnili z izleta, so bili nenasitni / nenasiten želodec; pren., pesn. nenasitno žrelo grobov ∙ ekspr. vse mu gre v nenasitni golt zelo je lakomen, požrešen; ekspr. vse gre v njegovo nenasitno malho vse vzame on 3. ekspr. lakomen, pohlepen: grabežljivi, nenasitni trgovci / opazila je njegov nenasitni pogled 4. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: nenasitna radovednost; nenasitna strast do branja nènasítno prisl.: nenasitno radoveden človek ♪
  9.      nènasitljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. nav. ekspr. ki se ne da nasititi: nenasitljivi fantje / ima nenasitljiv želodec / zelenjava je sicer zdrava, a nenasitljiva nenasitna 2. ekspr. lakomen, pohlepen: nenasitljivi grabežljivci ● ekspr. nenasitljivo sovraštvo zelo veliko ♪
  10.      nènaváden  -dna -o prid. (ȅ-ȃ) 1. ki ni navaden: nenavaden dogodek, pojav, prizor; pripovedoval jim je o nenavadnih stvareh; otroku so dali nenavadno ime / prišel je ob nenavadnem času / znašel se je v čudnem, nenavadnem položaju // nav. ekspr. ki se zelo razlikuje od navadnega, običajnega: imela je zelo nenavadno obleko; nenavadno stanovanje / veliko, nenavadno dejanje / poseben, nenavaden človek 2. nav. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: znan je po svoji nenavadni dobroti; ima nenavadno moč; to je povedal z nenavadno resnostjo / njegove besede so naredile nanjo nenavaden vtis; globoko, nenavadno doživetje nènavádno prisl.: nenavadno se vesti; nenavadno lep, sposoben, velik; sam.: to ni nič nenavadnega ♪
  11.      nènavádnost  -i ž (ȅ-ȃ) lastnost, značilnost nenavadnega: stilna nenavadnost; nenavadnost pojava; nenavadnost njegovega uspeha / pojavile so se neke nenavadnosti / knjiž. želja po nenavadnostih in pustolovščinah ♪
  12.      nènémški  -a -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni nemški: nenemški jeziki, narodi; nenemške dežele ♪
  13.      nènéžen  -žna -o prid. (ȅ-ẹ̄) ki mu manjka nežnosti: že od rane mladosti je morala živeti ob nenežnem moškem / ekspr. njena nenežna veselost mu ni ugajala nènéžno prisl.: s svojimi živalmi je ravnal zelo nenežno ♪
  14.      nènormálen  -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni normalen: nenormalni odnosi, pojavi / ima nenormalen krvni obtok; nenormalna rast / znašel se je v nenormalnem položaju nenavadnem // duševno nerazvit, neuravnovešen: pisatelj je izbral za svoje junake nenormalne ljudi / znaki bolne, nenormalne duševnosti nènormálno prisl.: razvoj poteka zelo nenormalno; nenormalno velik človek ♪
  15.      nèobjemljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) knjiž. zelo velik: neobjemljiva prostranost / neobjemljiva sreča ♪
  16.      nèobstòj  -ôja m (ȅ-ȍ ȅ-ó) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od obstoja, obstajanja: govoriti o neobstoju socialnega gibanja; želja po begu in neobstoju ♪
  17.      nèobvladljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da obvladati: živahen, neobvladljiv fant; je zelo neobvladljive narave / neobvladljiva jeza, strast / ekspr. neobvladljiv odpor zelo velik ♪
  18.      nèobzírnost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost neobzirnega človeka: vsi so poznali njegovo neobzirnost do staršev / ekspr. bil je odkrit prav do neobzirnosti zelo ♪
  19.      nèocenljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki se ne da oceniti: denarna vrednost predmeta je neocenljiva / neocenljivi pojavi 2. ekspr. zelo velik, izreden: stvar neocenljivega pomena; neocenljiva vrednost / neocenljiva izguba, škoda ♪
  20.      nèodkrít  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni odkrit: neodkrite dežele / krivec je ostal neodkrit; pomen njegove zbirke je še neodkrit; neodkrita prevara / je zelo neodkrit človek / neodkrite besede nèodkríto prisl.: neodkrito govoriti, ravnati ♪
  21.      nèodoljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) zastar. neubranljiv, neustavljiv, nezadržen: neodoljiva sila ga je gnala k njej / začutil je neodoljivo željo, da bi obiskal rojstni kraj; neodoljivo hrepenenje ♪
  22.      nèodpóren  -rna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) 1. ki ni odporen: neodpornemu človeku je bolezen še bolj nevarna / neodporen material; ta sorta žita je proti mrazu zelo neodporna 2. med. katerega organizem slabo ali sploh ne prenaša določene snovi: bolnik je neodporen proti zdravilom, za zdravila ♪
  23.      nèodpustljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da odpustiti: neodpustljiva žalitev; neodpustljivo ravnanje // ekspr. zelo velik, hud: neodpustljiva napaka, zamuda nèodpustljívo prisl.: igrali so neodpustljivo slabo ♪
  24.      nèodvísen  -sna -o prid. (ȅ-í ȅ-ȋ) 1. ki ni odvisen: sin je že v službi in neodvisen od staršev / volilni organi so od drugih državnih organov neodvisni jim niso podrejeni // svoboden, samostojen: razmere so se spremenile, ko je dežela postala neodvisna / bil je neodvisna ustvarjalna osebnost 2. ki ne pripada nobeni skupini, stranki: neodvisen časopis, list ◊ mat. neodvisna spremenljivka količina, od katere je odvisna vrednost druge količine; polit. neodvisna levica nèodvísno prisl.: delovati neodvisno od človekove volje ♪
  25.      néofašíst  -a m (ẹ̑-ȋ) v nekaterih deželah pristaš neofašizma: demonstracije neofašistov ♪

   3.676 3.701 3.726 3.751 3.776 3.801 3.826 3.851 3.876 3.901  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA