Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Zel (3.651-3.675)


  1.      našepetáti  -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) ekspr. reči, povedati tako, da ni vsem znano: povedal ji je vse, kar so mu našepetali o njej našepetáti se zadovoljiti svojo potrebo, željo po šepetanju: ko se je našepetal z dekletom, je odšel domov ♪
  2.      našópati  -am dov. (ọ̑) nižje pog. 1. nagačiti: našopati medveda, orla 2. zelo nahraniti, nakrmiti: našopati kokoši, purane / nizko tako so me našopali, da komaj diham ♪
  3.      našopíriti  -im dov. (í ȋ) postaviti v pokončen, štrleč položaj: vrabčka sta našopirila perje // s postavljanjem perja v pokončen, štrleč položaj narediti kaj bujno, košato: petelin je našopiril rep; pren., ekspr. pripoved je zelo našopiril našopíriti se 1. dobiti pokončno, štrleče perje: ptica se je našopirila ∙ ekspr. le kdo mi bo ukazoval, se je našopirila jezno, prezirljivo rekla 2. ekspr. opazno, pozornost vzbujajoče se obleči: vsa se je našopirila, ko je šla v mesto našopírjen -a -o 1. deležnik od našopiriti: našopirjen pav; našopirjene fraze 2. ekspr. bahav, domišljav: druži se s tisto našopirjeno žensko; prisl.: hodila je našopirjeno ♪
  4.      našpíčiti  -im dov. (í ȋ) pog., ekspr. napraviti kaj neprimernega, nedovoljenega: to grdobijo ti je on našpičil; vsak dan kaj našpiči / našpičil (jih) je za tri mesece zapora ● pog. ob najmanjšem šumu je pes našpičil ušesa prisluhnil z dvignjenimi uhlji našpíčen -a -o 1. deležnik od našpičiti: našpičena grdobija 2. piker, zbadljiv: našpičen človek / ima zelo našpičen jezik // nerazpoložen, razdražljiv: kaj si danes tako našpičen / nekam našpičen je proti nji ♪
  5.      naštéti  -štéjem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. s štetjem ugotoviti določeno število česa: našteli so dva tisoč prebivalcev manj kot pri zadnjem štetju; v preteklem letu so našteli nad sto tisoč obiskovalcev galerije je bilo / naštej do petdeset štej, preštej 2. v govoru, pisavi združiti v zaključeno zaporedje več istovrstnih členov: naštejte najpomembnejša dela Ivana Cankarja; naštel je igralce, ki utegnejo dobiti nagrado; lahko bi našteli še več podobnih primerov / poimensko našteti vse prijavljene 3. pog. dati, izročiti (s štetjem) določeno vsoto denarja: kupec mu je takoj naštel denar; naštel mu je dva stotaka / našteti komu denar na roko neposredno izplačati ● ekspr. ima le toliko prijateljev, da bi jih lahko na prste ene roke naštel zelo malo; pog. našteti jih komu po hrbtu natepsti ga naštét -a -o: naštete pomanjkljivosti je treba odpraviti; sam.: tudi on je bil med naštetimi ♪
  6.      našvŕkati  -am dov. (r̄ ȓ) ekspr. natepsti, pretepsti: oče ga je zelo našvrkal; našvrkati z bičem, s palico ♪
  7.      natalitéta  -e ž (ẹ̑) število, ki pove, koliko (živih) otrok se rodi v letu na tisoč prebivalcev, rodnost: nataliteta pada, raste; dežela ima nizko, visoko nataliteto; nataliteta je večja kot mortaliteta ♪
  8.      natánčen  -čna -o prid., natánčnejši (ȃ) 1. ki opravlja svoje delo, naloge v največji mogoči popolnosti: natančen delavec, uslužbenec; učitelj je zelo natančen, pretirano natančen; ekspr. ne bodi tako prekleto natančen; ta človek je natančen kot stroj / pri delu je natančen // narejen tako, da opravlja svojo nalogo v največji mogoči popolnosti: natančen merilni instrument; natančna tehtnica; za tako delo je potrebno natančno orodje 2. ki upošteva, zajema vse, tudi podrobnosti: natančna analiza, preiskava; potrebna je natančnejša kontrola vseh naprav; natančno merjenje / natančno navodilo / natančnejša obrazložitev sodbe 3. ki z največjo mogočo popolnostjo kaže, podaja resnično stanje: natančnega časa, datuma se ne spominjam; napisati natančen naslov; natančen opis dogodka; imeti natančne podatke / natančen načrt; natančna risba / račun ni natančen // ki se ujema z originalom: natančen prepis pogodbe natánčno 1. prislov od natančen: natančno analizirati snov; natančno določiti, predpisati; predstava se prične natančno ob petih točno ob petih / meriti čas na sekunde natančno; škodo so ocenili precej natančno 2. nav. ekspr. poudarja, da se trditev v največji mogoči meri sklada z resničnostjo: natančno tako sem povedal; zgodilo se je natančno desetega maja / dela potekajo natančno po načrtu / ponovil je vse do pike natančno; do minute natančno prihaja v službo ● ekspr. stvari ni treba jemati tako natančno čisto tako, kot je rečeno ali zapisano ♪
  9.      natánek  -nka -o prid. (ȃ) knjiž. natančen: v vseh stvareh je zelo natanek / spomniti se natankega datuma; prim. natanko ♪
  10.      natéčen  -čna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) zastar. vsiljiv, nadležen: zelo natečen človek je / natečna zadeva neprijetna ♪
  11.      nategováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z vlečenjem povzročati a) da doseže kaj večjo, največjo dolžino: nategovati vrv, žico; nategovati elastiko / voznik je krepko nategoval vajeti / nategovati kapo čez ušesa vleči / ekspr. ljudje v zadnji vrsti so nategovali vratove iztegovali b) nav. ekspr. da postaja kaj bolj ravno, gladko, brez gub; poravnavati, zravnavati: nategovati rjuho 2. pog. povzročati, da traja kaj dalj časa: nategoval je debato v nedogled; svojo pripoved je zelo nategoval 3. star. navzemati se, zlasti barve, vonja: vino rado nateguje ● redko jug nateguje piha; ekspr. nategovati harmoniko igrati na harmoniko; ekspr. pri tem je kislo nategoval obraz z mimiko na obrazu izražal razočaranje, žalost; ekspr. nategovati ušesa prisluškovati; ekspr. nategovati žganje iz čutare piti; ekspr. nategovati podatke na lastno kopito na silo jih prilagajati svojim razmeram, potrebam nategováti se ekspr. zelo se truditi, si prizadevati: vse življenje se že nateguje; nateguje se kot (črna) živina ♪
  12.      natékati se  -am se nedov. (ẹ̑) 1. prihajati kam, pojavljati se kje v določeni količini: v strugo se nateka vsa voda s pogorja / kri se je natekala v lužo / ekspr. od kod se ti nateka toliko denarja; na trg se natekajo ljudje; pren., pesn. v sobo se je natekal mrak 2. dov. s tekanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: na travniku so se otroci natekali in nakričali natékati brezoseb., nar. vzhodno zamakati, puščati: na več krajih nateka / v osebni rabi streha spet nateka ♪
  13.      natelováditi se  -im se dov. (á ȃ) s telovadbo zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: otroci so se natelovadili in naskakali / ekspr. pri spravljanju premoga so se pošteno natelovadili so se utrudili ♪
  14.      natepávati  -am nedov. (ȃ) 1. ekspr. jesti: sedli so za mizo in začeli natepavati / natepavati koruzni močnik / dan na dan natepavajo kislo zelje in fižol / tako natepava, da manjka že pol hleba; natepavati se s kruhom 2. ekspr., redko tepsti, pretepati: zakadil se je vanj in ga začel natepavati ● žarg. celo popoldne sva natepavala pingpong igrala ♪
  15.      natézati  -am nedov. (ẹ̄) 1. z vlečenjem povzročati, da doseže kaj večjo, največjo dolžino; nategovati: natezati žico / natezati elastiko / ekspr. natezal je svoj korak, da ga je komaj dohajala delal je dolge korake; pren., ekspr. s svojim ravnanjem ji je natezal živce 2. nekdaj mučiti na natezalnici: jetnika so natezali tako dolgo, da je vse priznal ● ekspr. natezati ušesa prisluškovati natézati se ekspr. zelo se truditi, si prizadevati: naj se je še tako natezal, dela ni mogel končati // pogajati se: natezala sta se za plačilo; s kupcem sta se natezala brez konca in kraja ♪
  16.      natíhem  in na tíhem prisl. (ȋ) 1. ekspr. izraža, da se dejanje dogaja okolici prikrito, neopazno: to bi bilo treba opraviti natihem; natihem pisati pesmi, se poročiti // izraža, da je osebno mnenje ali razpoloženje drugim prikrito: natihem si mora priznati, da je poražen; natihem si želeti ljubezni 2. redko tiho, natiho: natihem zakleti; natihem zapreti vrata ♪
  17.      natláčiti  -im, in natlačíti in natláčiti -im dov. (á ȃ; ȋ á ȃ) s tlačenjem spraviti kam: natlačiti cunje v vrečo; natlačili so mu seno, sneg za srajco / natlačiti knjige v omaro / natlačiti pipo (s tobakom) // nav. ekspr. (zelo) napolniti: kovček je tako natlačil, da ga ni mogel zapreti; natlačiti kozolec s snopjem; žepe si je natlačil z jabolki // ekspr. povzročiti, da je množica ljudi stisnjena na kakem prostoru: jetnike so natlačili v živinske vagone; natlačiti se v avtobus; v dvorano se je natlačilo polno ljudi natláčen -a -o: natlačen koš; svisli so do vrha natlačene s senom ♪
  18.      natòk  -óka m (ȍ ọ́) knjiž. zelo močen, povečan tok (vode): natok Kolpe je razrušil in odplavil mlin ∙ knjiž. natok čustev, misli naval ♪
  19.      natréskati  -am dov. (ẹ̄) pog., ekspr. natepsti, pretepsti: oče ga je zaradi tega natreskal; natreskati po hrbtu natréskati se napiti se (alkoholne pijače): včasih se natreska / vsi so se ga pošteno natreskali natréskan -a -o: oba sta bila natreskana; biti natreskan kot čep zelo ♪
  20.      natŕgati  -am stil. -tŕžem dov. (ŕ ȓ) 1. s trganjem priti do določene količine česa: natrgati košaro češenj, grozdja; natrgati zdravilna zelišča; natrgala si je šopek cvetja / iz obleke je natrgala veliko krp / natrgati na drobne koščke 2. nekoliko raztrgati: pes mu je natrgal rokav; blago se je natrgalo / ekspr. nebo se je natrgalo in začelo je snežiti natŕgan -a -o: popraviti natrgane jermene; natrgan papir; natrgano sadje ♪
  21.      natŕkati se  -am se dov. (r̄ ȓ) ekspr. napiti se (alkoholne pijače): danes se je znova natrkal / pog. natrkati se ga natŕkan -a -o: natrkani gostje so veselo prepevali; biti zelo natrkan ♪
  22.      natrobíti  in natróbiti -im dov. (ȋ ọ́) slabš. reči, povedati veliko neresničnega, izmišljenega: ne verjemite tega, kar vam je natrobil / natrobili so mu polna ušesa neumnosti ∙ slabš. natrobiti jih komu zelo ga ošteti ♪
  23.      natŕpati  -am dov. (r̄) nav. ekspr. napolniti, natlačiti: natrpati slamo v slamnjačo / knjige je natrpala v omaro / kovček si preveč natrpal / jetnike so natrpali v zatohle sobe; otroci so se natrpali okrog peči natŕpan -a -o: stanovanje je preveč natrpano / program izleta je zelo natrpan obsega veliko točk, ogledov ♪
  24.      natúra  -e ž (ȗ) 1. knjiž., navadno s prilastkom skupek človekovih lastnosti, iz katerih izhaja njegovo ravnanje; narava: zelo različne nature sta; ekspr. pokazal je svojo pravo naturo / biti borbene, občutljive nature / po naturi je razdražljiv; to je v njegovi naturi 2. knjiž., navadno s prilastkom skupek zlasti telesnih lastnosti, značilnosti človeka: zaradi svoje močne nature je lahko vzdržal napor / biti šibke, trdne, zdrave nature 3. star. od človeka neodvisni predmetni svet in sile, ki v njem delujejo: raziskovati naturo in njene pojave / natura se že prebuja ● knjiž. plačati v naturi ne z denarjem ♪
  25.      natúren  -rna -o prid. (ȗ) knjiž. naraven: upoštevati naturne zakone / občudovati naturne lepote / kip v naturni velikosti / zelo naturen človek je; preseneča jih njena naturna preprostost / igralec je navdušil gledalce s svojo naturno igro natúrno prisl.: naturno živeti / v povedni rabi kar se je zgodilo, je popolnoma naturno ♪

   3.526 3.551 3.576 3.601 3.626 3.651 3.676 3.701 3.726 3.751  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA