Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Zel (349-373)


  1.      angažíranost  -i ž (ȋ) zelo aktiven, dejaven odnos do česa, zavzetost: v drami je avtor pokazal svojo angažiranost v teh vprašanjih; aktivna, družbena, osebna angažiranost; angažiranost za politične probleme / ta film zahteva veliko emocionalne gledalčeve angažiranosti vključitve, vživetosti ♪
  2.      angažírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. nastaviti, zaposliti, zlasti na umetniškem področju: angažirati umetnika v gledališču 2. pritegniti, uporabiti za določen namen: angažirali so vse sile, da bi ublažili položaj ♦ ekon. angažirati kredit // publ. povzročiti popolno zaposlenost s kako stvarjo: brigado je angažiral nemški napad angažírati se 1. vključiti se v delo: angažirati se pri delu, v vojaški akciji, v organizaciji, v življenju 2. zavzeti se, zavzemati se: zelo se angažirati za zadružništvo 3. zastar. obvezati se za kaj, zagotoviti si: angažirati se za prvi valček angažíran -a -o: angažiran v operi; družbeno angažirana literatura ♪
  3.      ángel  -a m (á) 1. rel. dobro duhovno bitje, ki biva zunaj vidne narave: čisti, dobri angeli; zbori angelov; lepa, dobra je kot angel / evfem. hudobni angel satan, hudič; angel varuh / angel gospodov zvonjenje zjutraj, opoldne in zvečer ali molitev za to priliko / pesn. angel miru; angel smrti smrt / angel iz belega marmorja 2. ekspr. zelo dober človek, navadno ženska: moja mati je bila angel; vidiš, tak je, ti pa si ga imel za angela / kot nagovor angel moj ♪
  4.      ángelc  -a m (á) star. angel, angelček: krilati, nebeški angelci; ekspr. vino je dobro, da bi ga angelci pili zelo dobro ♪
  5.      ángelski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na angele: angelski zbori / ta otrok ima angelski obraz; angelska lepota / angelsko češčenje zvonjenje zjutraj, opoldne in zvečer ali molitev za to priliko ángelsko prisl.: angelsko čista duša; ekspr. s tem otrokom je treba biti angelsko potrpežljiv zelo ♪
  6.      ánglosaksónski  -a -o prid. (ȃ-ọ̑) nanašajoč se na Anglosaksonce: anglosaksonski jezik // nanašajoč se na Angleže ali angleško govoreče Američane: ekonomika anglosaksonskih dežel ♪
  7.      angúrija  -e ž (ú) nar. zahodno lubenica: zeleni olupki angurij / z angurijami zasajena njiva ♪
  8.      animírka  -e ž (ȋ) v zahodnih deželah uslužbenka v nočnem lokalu, ki zabava goste: prisedla je mlada animirka ♪
  9.      antilópa  -e ž (ọ̑) hitra stepska žival z velikimi rogovi, ki živi zlasti v Afriki: čreda antilop ♦ zool. indijska antilopa antilopa, pri kateri ima rogove samo samec, Antilope cervicapra; antilopa oriks antilopa z zelo dolgimi, močno koničastimi rogovi, Oryx algazel ♪
  10.      antipásta  -e ž (ȃ) gastr. konzervirano meso z zelenjavo za predjed: jesti antipasto // redko predjed sploh ♪
  11.      antónovka  -e ž (ọ̑) agr. trajno zimsko jabolko zelenkaste barve ♪
  12.      apárten  -tna -o prid. (ȃ) raba peša ki vzbuja pozornost, občudovanje: kako aparten klobuk imaš! uprizorili so zelo apartno veseloigro; apartna ženska // poseben, nenavaden: osebe v njegovih novelah so močno apartne in čudaške apártno prisl.: apartno urejena čakalnica ♪
  13.      apetít  -a m (ȋ) 1. želja, potreba po jedi; tek: dobiti, izgubiti, pokvariti si apetit; ima velik apetit; biti brez apetita; jesti z apetitom 2. ekspr. močna želja, pohlep po čem: apetit neokolonialistov ♪
  14.      aplávz  -a m (ȃ) z udarjanjem dlani ob dlan izraženo navdušenje, odobravanje: ansambel je bil deležen velikega aplavza; govornika nagraditi z aplavzom s ploskanjem; goste so pozdravili z dolgim aplavzom; doživel je aplavz pri odprtem odru; publ. največ aplavza je požel nosilec zlate kolajne ♪
  15.      apodíktičen  -čna -o prid. (í) ki izraža popolno gotovost in ne trpi ugovora: apodiktične izjave, trditve / apodiktični ton pouka; v kritiki ne bi hotel biti tako apodiktičen, kot je on ♦ filoz. apodiktična sodba sodba, ki izraža logično nujnost ali neposredno gotovost apodíktično prisl.: apodiktično kaj trditi; sodbe so bile izrečene zelo apodiktično ♪
  16.      apotéka  -e ž (ẹ̑) raba peša lekarna: šel je v apoteko po zdravila / domača apoteka; s seboj je vzel tudi priročno apoteko ♪
  17.      apotékar  -ja m (ẹ̑) raba peša lekarnar: po poklicu je bil apotekar; vzela je bogatega apotekarja ♪
  18.      aravkárija  -e ž (á) vrtn. okrasno drevo z lepo razvrščenimi vejami in gostimi, temno zelenimi iglicami, Araucaria: čilska aravkarija / sobna aravkarija ♪
  19.      arendátor  -ja m (ȃ) v nekaterih deželah kdor vzame kaj v zakup, zakupnik ♪
  20.      arkebúza  -e ž (ȗ) nekdaj puška z zelo dolgo cevjo: zadel ga je strel iz arkebuze ♪
  21.      armatúren  -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na armaturo: izdelovati armaturne dele / armaturna plošča plošča, na kateri so pregledno vgrajeni instrumenti za nadzorovanje delovanja stroja / računati in risati armaturni načrt; armaturna palica, zanka; armaturno železo ♪
  22.      armírati  -am nedov. in dov. (ȋ) ojačevati z vložki, navadno železnimi: v celoti armirati omet; armirati nosilni steber; armirati steklo armíran -a -o: elektr. armirana izolirna cev jeklena cev za električne instalacije; grad. zgradba iz armiranega betona; armirana konstrukcija ♪
  23.      árnik  -a m (ȃ) pog. posušena in v soli konzervirana riba sled; slanik: jedel je arnike s krompirjem; suh kot arnik zelo suh ♪
  24.      arogánten  -tna -o prid. (ȃ) ošaben in predrzen: aroganten človek, nasprotnik / tako početje je arogantno arogántno prisl.: nastopa zelo arogantno ♪
  25.      artêrija  -e ž (é) 1. anat. žila, ki odvaja kri od srca; odvodnica, utripalnica: kri je curkoma brizgala iz arterije; pljučna arterija; preprečiti poapnitev arterij; kri v arterijah in venah 2. važna prometna zveza, pot: usposobiti vse mestne arterije za promet; vodna, železniška arterija ♪

   224 249 274 299 324 349 374 399 424 449  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA