Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Zel (2.674-2.698)


  1.      kultivírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. načrtno se ukvarjati s pripravo zemlje za rast rastlin: kultivirati polja; kultivirati peščeno zemljo / človek morja ne kultivira, temveč ga le izkorišča // načrtno se ukvarjati z rastlinami, zlasti v gospodarske namene: kultivirati bombaž, pšenico; kultivirati vinsko trto / kultivirati eksotične rastline 2. knjiž. načrtno se ukvarjati s čim, navadno z namenom doseči boljšo, popolnejšo obliko: pisatelj skrbno kultivira besedo; kultivirati gibe, glas // načrtno se ukvarjati s čim sploh: kultivirati srednjeveško glasbo, zborovsko petje // krepiti, razvijati, utrjevati: kultivirati svoje sposobnosti / kultivirati otrokov značaj kultivíran -a -o 1. deležnik od kultivirati: kultiviran svet / kultivirana rastlina / pevec s kultiviranim glasom; kultiviran jezik / kultiviran okus 2. ki ima splošno veljavnim načelom, normam, pravilom ustrezajoče lastnosti: bil je pošten in kultiviran; kultivirano dekle / kultivirano vedenje / kultivirana dežela ♪
  2.      kultúra  -e ž (ȗ) 1. skupek dosežkov, vrednot človeške družbe kot rezultat človekovega delovanja, ustvarjanja: raziskovati stare kulture; spomeniki izumrlih kultur; stičišče dveh kultur; antična, srednjeveška kultura; evropska, orientalska kultura; gotska, grška, rimska kultura / duhovna zlasti na področju miselnega ustvarjanja, materialna kultura zlasti na področju tehničnega ustvarjanja // človeško delovanje, ustvarjanje, katerega rezultat so ti dosežki, te vrednote: mešanje kultur na področju Evrope; razvoj novejših kultur; vplivi grške, rimske kulture; kultura in civilizacija 2. ed. dejavnost, ki obsega področje človekovega umskega, zlasti umetniškega delovanja, ustvarjanja: financiranje kulture in znanosti; področje kulture; skrbeti za hitrejši razvoj kulture / sekretariat za prosveto in kulturo / dom kulture / razvoj filmske, glasbene kulture // dosežki te dejavnosti: ustvarjati kulturo; je dober poznavalec slovenske sodobne kulture; zanimanje za kulturo / publ. množična kultura namenjena širokemu krogu ljudi / poznavalci sodobne slovenske filmske, glasbene kulture 3. ed., navadno s prilastkom lastnost človeka glede na obvladanje, uporabljanje splošno veljavnih načel, norm, pravil pri vedenju, ravnanju: imeti zelo visoko kulturo; ekspr. s takim vedenjem prav gotovo ne kažeš svoje kulture; človek brez kulture / splošna kultura in razgledanost; pomanjkanje srčne kulture // s prilastkom lastnost človeka, družbe glede na obvladanje, uporabljanje delovnih načel, pravil, dosežkov določenih področij pri delu: ima visoko filmsko, gledališko, pevsko kulturo; uprizoritev tega dela zahteva izredno visoko govorno kulturo; igralec je presenetil z izrazito igralsko kulturo; zbori s precej visoko pevsko kulturo; tehniška kultura naših ljudi; prizadevanja za boljšo zdravstveno kulturo / kultura pesnikovega izraza; kultura mišljenja / kultura trgovanja še ni dovolj razvita 4. ed., v zvezi telesna kultura dejavnost, ki si prizadeva zlasti za razvijanje in ohranjevanje človekovih telesnih sposobnosti in zmogljivosti: posvetiti večjo skrb telesni kulturi; ustvariti pogoje za razvoj telesne kulture; doseči množičnost v telesni kulturi / visoka šola za telesno kulturo 5. agr. rastlina, ki se goji, prideluje za prehrano in (industrijsko) predelavo: menjavati kulture na istem zemljišču; uvajati donosnejše kulture; proti mrazu odporne kulture / jesenska kultura; krmne kulture; oljka in druge mediteranske kulture // gojenje take rastline: pospeševati kulturo bombaža; zemlja, primerna za kulturo riža 6. biol. umetno razmnoženi mikrobi, celice: kultura je negativna; zasejati kulturo na novo gojišče; čistost kulture // gojenje teh mikrobov, celic: preiskati kri, tkivo s kulturo ◊ arheol. belobrdska kultura materialna kultura južnih Slovanov zgodnjega srednjega veka; halštatska kultura; kesteljska kultura avarska in slovanska materialna kultura zgodnjega srednjega veka s središčem v Panoniji; ketlaška kultura materialna kultura zgodnjega srednjega veka s središčem v jugovzhodnih Alpah; latenska kultura; megalitska kultura; kultura žarnih grobišč; kultura mostiščarjev; etn. ljudska kultura materialna, družbena in duhovna kultura posameznega ljudstva, naroda; lingv. jezikovna kultura gojenje, razvijanje knjižnega jezika; lastnost koga glede na obvladanje jezika ♪
  3.      kultúrbúnd  -a m (ȗ-ȗ) med obema vojnama organizacija nemške narodne manjšine v predvojni Jugoslaviji, v kateri so leta 1939 prevzeli vodstvo nacisti ♪
  4.      kultúren  -rna -o prid., kultúrnejši (ú) nanašajoč se na kulturo: a) kulturni ostanki, spomeniki; kulturna dediščina; kulturno izročilo / kulturna žarišča / kulturni narodi; kulturna ljudstva / kulturni antropolog b) kulturni napredek; bogata kulturna preteklost, tradicija; kulturna zaostalost c) kulturne prvine, značilnosti; širiti kulturno obzorje / kulturni boj; kulturni stiki; kulturna ustvarjalnost; plodno kulturno sodelovanje med državami / kulturno področje / referent za kulturna vprašanja č) pomemben kulturni dogodek; prireditev s pestrim kulturnim sporedom; publ. o tem je bila obveščena vsa kulturna javnost / kulturni delavec kdor se (poklicno) ukvarja s kulturno dejavnostjo; prireditev bo v kulturnem domu; kulturni praznik / podpisati kulturno konvencijo; kulturna kritika in publicistika; pripraviti kulturno oddajo, reportažo oddajo, reportažo o kulturni problematiki; kulturne organizacije in ustanove; urednik kulturne strani strani v časopisu, reviji, namenjene obravnavanju kulturne problematike d) prizadevati si za zdrave, kulturnejše odnose med ljudmi; je zelo kulturen; kulturno obnašanje / kulturno razvedrilo / kulturen prevoz potnikov; v tem lokalu je kulturna postrežba ◊ bot. kulturna rastlina s človekovim namernim izborom vzgojena rastlina kultúrno prisl.: kulturno delovati; biti kulturno postrežen ♪
  5.      kúmina  -e ž (ú) dvoletna vrtna zdravilna ali začimbna rastlina z belimi in rožnatimi cveti v kobulih ali njeno dišeče seme: dodati hrani kumino; potresti zelje s kumino; janež in kumina ♪
  6.      kùp  kúpa m (ȕ ú) 1. s prilastkom kar je navadno brez reda združeno v obliko polkrogle: gnojni kupi; iz kupa knjig je vzel najnovejšo izdajo; brskal je po kupu pepela, smeti; velik kup slame; kupi zemlje / z oslabljenim pomenom: znašel se je pred kupom razvalin; zaril se je v kup sena in zaspal // določena količina kake snovi, predmetov: zložiti kaj v kupe; knjige, zložene v treh kupih // ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: kup bankovcev je vzel s seboj; pred njim je ležal kup časopisov; dobil je cel kup pisem / zbral je kup dokazov; kup novic, vprašanj; imam še kup opravkov / pri hiši je kup žensk; kup deklet se je zbralo okrog njega 2. v prislovni rabi, v zvezi z na, v izraža, da se kaj navadno brez reda združuje v obliki polkrogle: nametati kaj na kup; dračje je nosil, spravljal na kup / seno je že na kupu / ekspr. v kupih se dviguje para // ekspr. izraža, da je kaj drugo poleg drugega: še nikoli ni bilo na kupu toliko ljudi / ima veliko denarja na kupu / star. vse je prišlo na (en) kup naenkrat // mn., ekspr. izraža veliko količino, množino: takega blaga je na kupe; zasluži na kupe denarja ● zna grabiti na kup kopičiti, večati si premoženje; vse grmi na kup se podira, propada; ekspr. denar mu kar leti na kup ga na lahek način zasluži; ekspr. hiša že leze na kup se podira, razpada; star. vse v (en) kup ti je vseeno; drži se kot kup nesreče obupano, žalostno ♪
  7.      kupčeváti  -újem nedov. (á ȗ) kupovati in vzporedno prodajati: zelo veliko kupčuje; kupčevati z lesom, vinom // star. trgovati, kupovati: kmetuje in tudi kupčuje / kupčevati na debelo ♪
  8.      kupčíja  -e ž (ȋ) 1. sprememba lastništva česa tako, da se plača dogovorjena cena: ogoljufati koga pri kupčiji; izpolniti pogoje kupčije / napraviti dobro kupčijo / ekspr. prevzel je umazano kupčijo; pren., ekspr. politična kupčija // dogovor o taki spremembi: sklepati novo kupčijo / ekspr. razdreti kupčijo 2. raba peša trgovanje, trgovina: lesna, vinska kupčija; kupčija z žitom; donosnost kupčije / borzna, denarna kupčija / ekspr. kupčija z devizami cvete ● slabš. kravja kupčija ravnanje, pri katerem stranki iščeta osebne koristi na škodo tretje osebe ◊ ekon. distančna kupčija kupčija med dvema osebama na različnih krajih ♪
  9.      kúpola  -e ž (ȗ) 1. streha, ki pokriva okrogel, kvadraten prostor in ima obliko polkrogle: bela, pozlačena kupola; mogočna kupola cerkve; stolpi in kupole mesta; ogrodje, vrh kupole / bivališče ima obliko kupole // strop, ki pokriva okrogel, kvadraten prostor in ima obliko polkrogle: nad oltarjem je bila visoka kupola / akrobat v kupoli nad manežo 2. kar kaj pokriva kot taka streha: kip je bil pod stekleno kupolo / v kupoli so bili različni razstavni predmeti // ekspr., navadno z rodilnikom kar je po obliki podobno taki strehi: zelene kupole dreves; kupola neba ◊ arhit. čebulasta kupola kupola z izrazito razširjenim srednjim delom, značilna zlasti za rusko arhitekturo; voj. kupola tanka zgornji vrtljivi del tanka s topovsko cevjo in včasih z mitraljezom ♪
  10.      kúpolka  -e ž (ȗ) metal. talilna peč za sivo litino: iz kupolke je priteklo lito železo ♪
  11.      kupováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. dobivati kaj tako, da se plačuje dogovorjena cena: kupuje samo knjige; zelenjavo kupuje od sosede; kupuje večinoma na trgu; pridelke kupuje pri kmetih / kupuje otrokom igrače / kupuje si za praznike / kupovati na debelo, na drobno / časopis kupuje že nekaj let je naročen nanj / kupuje na deželi, v mestu pa prodaja // odkupovati, nakupovati: kupuje staro železo in cunje; podjetje kupuje surovine od privatnika 2. imeti namen kupiti: kupovala je čevlje, pa jih ni dobila; kupuje novo pohištvo; zemljo kupuje zaradi otrok / njegovih knjig ni nihče kupoval 3. ekspr., redko podkupovati: vedno je koga kupoval // dobivati kaj s podkupovanjem: kupuje (si) otrokovo ljubezen 4. igr. dobivati, jemati po pravilih igre kot dopolnitev ali zameno: kupoval je same dobre karte ● evfem. kupujejo same deklice rojevajo se jim samo hčere ♪
  12.      kúra 1 -e ž (ú) velika domača ptica s kratkim vratom in krepkim telesom; kokoš: kura je znesla jajce; rediti kure; grahasta kura; zbegan kot kura / jesti kuro ∙ ekspr. hoditi s kurami spat zelo zgodaj; preg. tudi slepa kura včasih zrno najde tudi človeku z manjšimi sposobnostmi se včasih kaj posreči ♦ zool. divje kure v gozdovih, na travnikih živeče velike ptice, katerih samci nimajo ostrog, Tetraonidae ♪
  13.      kurát  -a m (ȃ) 1. vojaški duhovnik: med prvo svetovno vojno je bil kurat // navadno s prilastkom, v nekaterih deželah duhovnik, ki službuje v kaki ustanovi, zavodu: bolniški, jetniški kurat 2. rel. duhovnik, ki službuje na kuraciji: prišel je za kurata v oddaljeno vas ♪
  14.      kuratíva  -e ž (ȋ) žarg., med. zdravljenje: stroški kurative so zelo visoki; skrb za kurativo / oddelek za kurativo / ukvarjati se s kurativo s kurativno medicino ♪
  15.      kúrija  -e ž (ú) 1. v stari Avstriji volilna skupina za državni ali deželni zbor, temelječa na družbenih razredih: veleposestniška kurija / volitve po kurijah 2. rel. rimske kongregacije, sodišča in uradi skupaj: preureditev kurije / (rimska) kurija ◊ zgod. kurija pri starih Rimljanih skupnost več gensov ♪
  16.      kurílnica  -e ž (ȋ) 1. prostor, v katerem je peč manjše centralne kurjave: poleg kleti je bila še kurilnica 2. žel. stavba, v kateri se pripravi parna lokomotiva za vožnjo: delavci v kurilnici ♪
  17.      kuríti  in kúriti -im nedov. (ȋ ú) 1. delati in vzdrževati ogenj: kuriti z drvmi, s premogom; kuriti na ognjišču, v peči / pastirji so kurili na travniku / kuriti kres, ogenj // pog. ogrevati, segrevati: sobo bodo kurili; stanovanje kurijo tudi poleti; dobro, slabo kuriti / kuriti parne kotle; v kabinetu si kuri 2. ekspr. hujskati, ščuvati: kar naprej ga je kuril; kuril jih je proti vodstvu ● brezoseb., ekspr. kuri ga v čelo ima zelo vroče, razgreto čelo; pog., ekspr. kuril jo je proti domu tekel kúrjen -a -o: vsi prostori so kurjeni ♪
  18.      kúrji  -a -e prid. (ȗ) nanašajoč se na kure: kurje jajce, meso; kurje perje; pot se vleče kot (kurja) čreva zelo / kurja obara / kurja polt zaradi mraza ali groze naježena koža; kurje prsi ozke, izbočene prsi; kurja slepota zmanjšana sposobnost za videnje v mraku; kurje oko kožna odebelina, zadebelina s poroženelim strženom ∙ vulg. imel je trojen podbradek in kurji britof velik trebuh; ekspr. biti kurje pameti neinteligenten ♦ bot. kurja čreva, črevca njivski plevel s poleglimi stebelci in drobnimi belimi cveti, Stellaria media ♪
  19.      kúščar  -ja m (ū) 1. plazilec s štirimi kratkimi nogami in dolgim repom: izumrli kuščarji; anatomija kuščarjev; razvaline so zdaj prebivališče kač in kuščarjev ♦ zool. kuščarji luskarji, ki imajo navadno razvite noge, Sauria // nar. zelenec: na skali je zagledal (zelenega) kuščarja; od jeze je zelen kot kuščar 2. nar. priprava za prižiganje možnarjev: V malem ognju se je grel kuščar, a po robu je čepelo nad trideset nabitih možnarjev (Prežihov) ♪
  20.      kušét  -a tudi kušé -ja m (ẹ̑) žel. ležalni vagon: rezervirati si prostor v kušetu; neskl. pril.: kušet vagon ♪
  21.      kúštrav  -a -o prid. (ū) ekspr. 1. ki ima zelo goste, navadno kodraste lase: kuštrav fant / skozi okno je pomolil kuštravo glavo / kuštravi lasje 2. razmršen: bil je kuštrav in neobrit ♪
  22.      kútina  -e ž (ū) sadno drevo ali njegov dišeči rumeni, jabolku ali hruški podobni sad: obirati, rezati kutine; na vrtu je rastlo več kutin ◊ vrtn. japonska kutina okrasni grm, ki pred ozelenitvijo rdeče vzcvete, Chaenomeles japonica ♪
  23.      kvadrát  -a m (ȃ) 1. geom. četverokotnik z enakimi stranicami in enakimi koti: narisati kvadrat; tloris ima obliko kvadrata; izračunati obseg, ploščino kvadrata 2. kar je po obliki podobno temu liku: vpisati v prvi kvadrat; kvadrati in krogi / na listu so bili različni kvadrati / v kvadrat pristrižena brada 3. mat. druga potenca števila: izračunati kvadrat / vzgon raste s kvadratom hitrosti / x na kvadrat [x2] ∙ pog., ekspr. ta človek je sumljiv na kvadrat zelo, izredno ♪
  24.      kvadratúra  -e ž (ȗ) ploščina, površina, navadno kot izraz količine: kvadratura stanovanja je zelo velika ◊ astr. kvadratura konfiguracija, pri kateri tvorita navidezni smeri med premičnico in Soncem pravi kot; geom. kvadratura kroga konstrukcija (stranic) kvadrata z enako ploščino kot dani krog, ki naj bi bila izdelana z ravnilom in šestilom ♪
  25.      kvága  -e ž (ā) zool. zebri podobna izumrla južnoafriška žival, Equus quagga quagga: gazele in kvage ♪

   2.549 2.574 2.599 2.624 2.649 2.674 2.699 2.724 2.749 2.774  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA