Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Zel (26-50) 
- zelenjádnica -e ž (ȃ) nav. mn., agr. rastlina, ki se uporablja za prehrano in se goji na vrtu ali na polju: gojiti, sejati zelenjadnice; pridelovanje zelenjadnic ♪
- zelenjádnik -a m (ȃ) knjiž., redko zelenjavni vrt: pri hiši ima zelenjadnik in sadovnjak ♪
- zelenják -a m (á) zastar. zelenjavni vrt: v zelenjakih so sadili kolerabo in solato ♪
- zelenjáv -i ž (ȃ) zastar. zelenje: uto zakriva bujna zelenjav ♪
- zelenjáva -e ž (ȃ) 1. rastline za prehrano, ki se gojijo na vrtu ali na polju: zelenjava dobro uspeva; gojiti, pridelovati zelenjavo; oskrbovati trg z zelenjavo; kuhana, posušena, sveža, uvela zelenjava; zamrznjena zelenjava; košara za zelenjavo; sadje in zelenjava / konzervirati, predelovati zelenjavo / gomoljasta, korenasta zelenjava / jušna zelenjava 2. ekspr. zelenje: oči je uprl v zelenjavo pod seboj ♪
- zelenjávar -ja m (ȃ) kdor prideluje ali prodaja zelenjavo: kupovati na trgu pri zelenjavarju; vrtovi zelenjavarjev ♪
- zelenjávarica -e ž (ȃ) ženska, ki prideluje ali prodaja zelenjavo: predmestne zelenjavarice; stojnice zelenjavaric ♪
- zelenjáven -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zelenjavo: zelenjavna semena / zelenjavni sok; rad ima zelenjavne jedi; zelenjavna juha / zelenjavni trg; zelenjavni vrt; zelenjavna trgovina ♪
- zelenjávnik -a m (ȃ) knjiž., redko zelenjavni vrt: postavil je čebelnjak in uredil zelenjavnik ♪
- zelênje -a s (é) 1. zeleno rastlinje: nizka vratca prekriva zelenje; zasaditi prostor okrog bloka z zelenjem; bujno tropsko zelenje / hiša je skrita v zelenju; pot se vije med zelenjem 2. zeleni deli rastlin, zlasti listi, vršički: drevesa so že brez zelenja; nabirati, smukati zelenje za koze; okrasiti sobo z zelenjem / zelenje peteršilja, zelene 3. površina, porasla z (zelenim) rastlinjem: hodili so po samem zelenju / mestno zelenje zelene površine v naselju in ob njem ● temno zelenje
gozdov zelenina, zelenost ♪
- zelénka -e ž (ẹ́) star. steklenica iz zelenega stekla, ki drži približno 1 l: postavil je na mizo zelenko in kozarce / zelenka žganja, vina ♪
- zelênka in zelénka -e ž (é; ẹ̄) 1. ekspr. mlada, neizkušena ženska: imajo jo še za zelenko 2. bot. užitna goba s klobukom rumeno rjavkaste ali olivno zelene barve, Tricholoma flavovirens: nabirati jurčke, lisičke in zelenke ♪
- zelénkast in zelênkast -a -o prid. (ẹ̑; ȇ) ki ni popolnoma zelen: zelenkaste oči; zelenkasta svetloba; zelenkasto jezero / zelenkasta barva ♦ bot. zelenkasta strniščnica užitna lističasta goba z modro zeleno lepljivo sluzjo na klobuku, Stropharia aeruginosa zelénkasto in zelênkasto prisl.: zelenkasto odsevati / piše se narazen ali skupaj zelenkasto modro ali zelenkastomodro morje ♪
- zelénkljat in zelênkljat -a -o prid. (ẹ̑; ȇ) redko zelenkast: zelenkljato jabolko / zelenkljata barva ♪
- zelénko in zelênko -a m (ẹ̄; ȇ) star. konj sive barve; serec: jahati zelenka ♪
- zeleno... 1 prvi del zloženk nanašajoč se na zelen: zelenokljunec, zelenolisten, zelenook ♪
- zeleno... 2 prvi del zloženk, kakor zelenomoder, zelenorjav, zelenosiv ipd., gl. zelen ♪
- zelenôba -e ž (ó) slabš. mlad, neizkušen človek: kaj pa hoče tu, ta zelenoba ♪
- zelenokljún -a -o prid. (ȗ ū) ekspr. mlad, neizkušen: preveč si še zelenokljun, da bi nam ukazoval ♪
- zelenokljúnec -nca m (ȗ) ekspr. mlad, neizkušen človek: takle zelenokljunec me pa že ne bo učil ♪
- zelenolísten -tna -o prid. (ȋ) ki ima zelene liste: zelenolisten grm; zelenolistna solata ♪
- zelenonóg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima zelene noge: zelenonoga ptica ♦ zool. zelenonoga tukalica močvirska ptica selivka modro črne barve, po velikosti podobna golobu, Gallinula ♪
- zelenoók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima zelene oči: zelenooko dekle ♪
- zelênost -i ž (é) lastnost zelenega, zelena barva: zelenost listov ● ekspr. tega je kriva njihova zelenost mladost, neizkušenost ♪
- zelíka -e ž (í) knjiž. rastlina z neolesenelim steblom: zelike, grmi in drevesa ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226 
