Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Zel (226-250)


  1.      podeželàn  in podeželán tudi podeželján tudi podeželjàn -ána m (ȁ á; ȃ) kdor živi na podeželju ali je doma s podeželja: meščani in podeželani ♪
  2.      podeželánka  tudi podeželjánka -e ž (ȃ) ženska, ki živi na podeželju ali je doma s podeželja: meščanke in podeželanke ♪
  3.      podežêlec  -lca m (ȇ) knjiž., redko podeželan: norčeval se je iz podeželcev ♪
  4.      podežêlen  -lna -o prid. (ȇ) zastar. podeželski: podeželno mesto ♪
  5.      podežêlje  -a s, rod. mn. tudi podežêlij (ȇ) področje zunaj večjih mest: prišel je s podeželja; oditi na podeželje; živeti na podeželju; pospešiti razvoj podeželja / podeželje se seli v mesto podeželani ♪
  6.      podežêlski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na podeželje: podeželski kraj; podeželski zdravnik / podeželski mir / podeželska miselnost ozka, omejena ♪
  7.      pomŕzel  -zla -o [ǝu̯] prid. (ŕ) zmrznjen na površini: na pomrzlem snegu mu je spodrsnilo / pomrzla cesta ♪
  8.      pozelenéti  -ím dov. (ẹ́ í) postati zelen: krompir na svetlobi pozeleni; opeka je pozelenela od plesnobe, vlage / ekspr. pozeleneti od jeze, zavisti ∙ žarg., avt. vozniku je balonček pozelenel poskus z alkotestom je pokazal, da je voznik vinjen // ekspr. razjeziti se, razburiti se: ko je to slišal, je kar pozelenel pozelenèl in pozelenél -éla -o: pozelenela medeninasta posoda ♪
  9.      pozeleníti  -ím dov., pozelénil (ȋ í) narediti kaj zeleno: pomlad je pozelenila travnike ♪
  10.      požêlek  -lka m (ȇ) knjiž., redko želja: imeti posebne poželke ♪
  11.      poželênje  -a s (é) velika želja po čem, zlasti po zadovoljevanju spolne ljubezni, sle: poželenje mineva, se prebuja, raste; imeti, obvladati, utešiti poželenje; spolno, ekspr. meseno poželenje; strastno poželenje; poželenje in naslada / od poželenja so se jim iskrile oči ∙ ekspr. vredna je poželenja je privlačna, zapeljiva ♪
  12.      poželéti  -ím dov., požêlel; poželèn tudi poželjèn (ẹ́ í) začutiti, imeti veliko željo po čem, zlasti po zadovoljevanju spolne ljubezni, sle: poželeti žensko; zelo ga je poželela; poželeti (si) sadja; vsega imajo, kar si poželijo ● ekspr. jedel je, kolikor mu je srce poželelo kolikor je hotel, mogel; star. lahko bi mu poželel vesele praznike zaželel, voščil ♪
  13.      požêljen  -jna -o prid. (é) knjiž. zaželen, primeren: taka oblast je bila zanje zelo poželjna / njen rod je odbijal poželjne snubce požêljno prisl. poželjivo: poželjno je gledal te dobrote ♪
  14.      poželjív  -a -o prid. (ȋ í) ki čuti, ima veliko željo po čem, zlasti po zadovoljevanju spolne ljubezni, sle: poželjiv moški; je zelo poželjiva // ki vsebuje, izraža tako željo: poželjiv pogled; imeti poželjive misli / poželjivi prsti so segli po sadju poželjívo prisl.: poželjivo gledati ♪
  15.      poželjívec  -vca m (ȋ) knjiž., ekspr. poželjiv človek: bil je znan poželjivec ♪
  16.      poželjívost  -i ž (í) lastnost, značilnost poželjivega: njegova poželjivost in lahkoživost / spolna poželjivost / poželjivost pogledov ♪
  17.      prážužélka  -e ž (ȃ-ẹ̑) nav. mn., zool. nekrilate žuželke, katerih razvoj poteka brez metamorfoze, Apterygota ♪
  18.      prèdželódec  -dca m (ȅ-ọ̑) zool. vsak izmed treh delov, ležečih neposredno pred želodcem prežvekovalcev ♪
  19.      premŕzel 1 -zla -o [ǝu̯] prid. (ȓ) preveč mrzel: kopal se je v premrzli vodi / klet ne sme biti ne pretopla ne premrzla / ekspr., v povedni rabi biti premrzel do koga preveč neprijazen, sovražen premŕzlo prisl.: premrzlo se vedeš do nje / v povedni rabi sneg ne kopni, ker je premrzlo ♪
  20.      premŕzel 2 -zla -o [ǝu̯] prid. (ŕ) od mraza otrpel: grel si je premrzle prste; premrzli ptički; domov je prišel moker in premrzel; pren. ogreti si premrzlo dušo ♪
  21.      prezelèn  -êna -o prid. (ȅ é) preveč zelen: prezelena barva sten / ekspr. prezelen si še premlad, premalo izkušen ♪
  22.      primŕzel  -zla -o [ǝu̯] prid. (ŕ) knjiž. primrznjen: strgati s smuči primrzel sneg; prim. primrzniti ♪
  23.      priželéti  -ím dov., prižêlel; priželèn tudi priželjèn (ẹ́ í) star. zaželeti: priželel ji je vse dobro; priželela mu je smrt; tega nikomur ne priželim, je prehudo ♪
  24.      príželjc  -a [žǝl] m (ȋ) anat. organ v prsnem košu, v katerem nastajajo limfociti: krnenje priželjca v dobi doraščanja ♦ gastr. kupiti telečji priželjc ♪
  25.      prozelit  gl. proselit ♪

   101 126 151 176 201 226 251 276 301 326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA