Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Zel (199-223)


  1.      krvožêljnost  -i ž (é) nav. ekspr. lastnost, značilnost krvoželjnega: krvoželjnost tigrov / slabš. polaščala se ga je krvoželjnost ♪
  2.      lítoželézen  -zna -o prid. (ȋ-ẹ́) ki je iz litega železa: litoželezen kotel, steber; litoželezne cevi; litoželezna peč ♪
  3.      macafízelj  tudi macefízelj -zlja m (í) nar. 1. nav. mn. svaljek (iz krompirjevega testa): za kosilo bomo jedli macafizlje in solato 2. zelo majhen človek: takegale macafizlja se pa že ne bom bal ♪
  4.      macefizelj  gl. macafizelj ♪
  5.      mávželj  -žlja tudi -na [žǝl] m (á) gastr. jed iz mesnega nadeva, zavitega v (tkivno) mrežico: peči, ocvreti mavželj ♪
  6.      méželj  -žlja in -na [žǝl] m (ẹ́) 1. zastar. filister, ozkosrčnež: ti mežlji in uradniki ne bodo nikdar zavedni; tipičen dunajski meželj 2. nar. vez, s katero je privezana trta h kolu: Truden ko meželj pri trti (F. Bevk) ♪
  7.      mozélčan  -a m (ẹ̑) vino iz pokrajine ob reki Moselle: naročiti steklenico mozelčana ♪
  8.      mŕzel  -zla -o [ǝu̯] prid. (ȓ) 1. ki ima razmeroma nizko temperaturo: mrzel zrak; gaziti mrzlo brozgo; piti mrzle pijače; ledeno mrzla voda; mrzel kot led / mrzel dan; letošnja zima je bila mrzla; mrzlo podnebje / mrzli studenci; mrzle roke // ki vzbuja, povzroča občutek mraza: mrzel veter; nasloniti se s čelom na mrzel zid / ekspr.: mrzli bajoneti; mrzli lunini žarki; mrzle zvezde; mrzlo zimsko nebo // ki ima temperaturo okolice: leči v mrzlo posteljo; mrzla prha; umivati se v mrzli vodi; piti mrzlo mleko / preživeti zimo v mrzli sobi nezakurjeni; peč je še mrzla / postreči z mrzlimi jedmi z jedmi, ki se jedo nekuhane ali ohlajene; mrzla večerja večerja iz mrzlih jedi 2. ki vsebuje, izraža veliko nenaklonjenost, odklanjanje: mrzel nasmeh; premeril ga je z mrzlim pogledom; mrzel sprejem; odgovoriti z mrzlimi besedami / ekspr. oditi v mrzlo tujino / ekspr., v povedni rabi do njega je bila zmeraj mrzla neprijazna, sovražna 3. ki se ne da vplivati čustvom; hladen: mrzel znanstvenik / to mu narekuje mrzli razum; mrzla logika, razsodba; mrzlo opazovanje v naravoslovju / ekspr. mrzla sovražnost // nav. ekspr. ki ne izraža čustev: mrzla glasba, lepota; mrzle oči / lep, a mrzel človek 4. knjiž. zelo neprijeten, tesnoben: mrzel molk; mrzel strah; mrzla groza; spreletela ga je mrzla slutnja / mrzla barva neugodno delujoča ● mrzli bratranec sin očetovega ali materinega bratranca ali sestrične; mrzli stric očetov ali materin bratranec; nizko samo poskusi me udariti, pa boš mrzel te bom ubil; mrzle barve modra, zelena, siva barva; ekspr. biti mrzle krvi ne vdajati se čustvom; nar. mrzla žlahta daljno sorodstvo; ekspr. ima mrzlo srce ni dostopen za ljubezen, sočutje; šalj. mrzle roke, vroče srce mrzle roke izdajajo čustvenost, zaljubljenost ◊ agr. mrzli gnoj gnoj, ki se pri preperevanju navadno ne segreje; mrzla tla tla, pri katerih je voda blizu površine; lov. mrzla sled sled, pri kateri je dah ohranjen le pri tleh; med. mrzli obkladek; meteor. mrzli dan dan s temperaturo pod 0° C; mrzli val je zajel naše kraje v naše kraje je prodrl mrzel zrak; mrzla fronta del atmosferske fronte, kjer prodira mrzel zrak; tekst. mrzli otip otip, ki vzbuja, povzroča občutek hladnosti; hladni otip mŕzlo prisl.: mrzlo gledati, reči; perilo se mrzlo lepi h koži; ob teh besedah ga je mrzlo spreletelo / v povedni rabi: ob vodi je bilo ledeno mrzlo; bilo je mrzlo, da bi se mu skoraj zanohtalo ◊ etn. vroče, mrzlo otroška igra, pri kateri se z vzklikom vroče, mrzlo opozarja na bližino ali oddaljenost skritega predmeta; sam.: upadli obrazi so izražali nekaj mrzlega; ne smete piti nič mrzlega; hraniti na mrzlem ♪
  9.      nèzamŕzel  -zla -o [ǝu̯] prid. (ȅ-ŕ) ki ni zamrzel: nezamrzle reke / nezamrzla zemlja ♪
  10.      nèzaželèn  tudi nèzaželjèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) 1. ki ni zaželen, ni dobrodošel: prišlo je tudi nekaj nezaželenih gostov; rodila je nezaželenega otroka; čutil je, da je v družbi nezaželen / nezaželeni pojavi v književnosti; evfem. ima zelo nezaželene lastnosti slabe 2. knjiž. neprimeren, nepravi: podatki so prišli v nezaželene roke; pri kraji jih je opazilo nezaželeno oko // evfem. neprijeten: iz pogovora se je razvil nezaželen spor; bolezen mu je pustila nezaželene posledice ♪
  11.      nèželèn  tudi nèželjèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) knjiž. nezaželen: prišel je nepoklican in neželen / neželeni pojavi v gospodarstvu ♪
  12.      nèželézen  -zna -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni železen: neželezni žeblji / neželezne kovine vse kovine razen železa in železovih zlitin / neželezna metalurgija ♪
  13.      novozelándski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Novo Zelandijo: novozelandska obala ♦ tekst. novozelandski lan kulturna rastlina, katere listna vlakna se uporabljajo za vrvarske izdelke; vrtn. novozelandska špinača špinača s plazečimi se stebelci in manjšimi srčastimi listi ♪
  14.      oblastižêljen  -jna -o prid. (é ē) željen oblasti: oblastiželjen človek; ona je zelo oblastiželjna oblastižêljno prisl.: oblastiželjno izkoriščati razmere ♪
  15.      oblastižêljnost  -i ž (é) lastnost oblastiželjnega človeka: to dejanje kaže njegovo oblastiželjnost / narediti kaj iz oblastiželjnosti ♪
  16.      odmŕzel  -zla -o [ǝu̯] prid. (ŕ) otajan: odmrzla zemlja ♪
  17.      omŕzel  -zla -o [ǝu̯] prid. (ŕ) star. otrpel, premrl: omrzli prsti; greje si omrzle noge; prim. omrzniti ♪
  18.      opólzel  -zla -o [u̯zǝu̯] prid. (ọ́) star. 1. spolzek, drsen: pot je strma in opolzla; tla so bila pokrita z opolzlim listjem / zašel je na opolzlo pot 2. opolzek: opolzle opazke, šale ♪
  19.      osvetožêljnost  -i ž (é) zastar. maščevalnost: bali so se ga zaradi njegove osvetoželjnosti / uboj iz osvetoželjnosti ♪
  20.      ozelenéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. dobiti (zelene) liste: drevo spomladi ni več ozelenelo / po dežju je njiva hitro ozelenela 2. postati zelen: brez svetlobe rastline ne ozelenijo ozelenèl in ozelenél -éla -o: ozelenela breza, bukev ♪
  21.      ozelenítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od ozeleneti ali ozeleniti: ta grm pred ozelenitvijo rdeče vzcveti / načrt ozelenitve novih stanovanjskih sosesk ♪
  22.      ozeleníti  -ím dov., ozelénil (ȋ í) narediti kaj zeleno: pomlad je ozelenila gozdove in travnike // oskrbeti z zelenjem, rastlinjem: ozeleniti prostor okrog stanovanjskih hiš ♪
  23.      ozelenítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ozelenitev: ozelenitveni načrt mesta; ozelenitvena dela ob novi cesti so končana ♪
  24.      ozelenjevánje  -a s (ȃ) glagolnik od ozelenjevati: ozelenjevanje in urejanje mesta, delovnih prostorov / urbanistično ozelenjevanje ♪
  25.      ozelenjeváti  -újem nedov. (á ȗ) oskrbovati z zelenjem, rastlinjem: ozelenjevati naselja, stanovanjske okoliše / začeli so ozelenjevati posamezne puščavske predele ♪

   74 99 124 149 174 199 224 249 274 299  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA