Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Zel (174-198)


  1.      dežêlnozbórski  -a -o prid. (ē-ọ̑) nanašajoč se na deželni zbor: slovenski deželnozborski poslanci; deželnozborske volitve ♪
  2.      dežêlski  -a -o prid. (ē) nanašajoč se na deželo: a) deželski privilegiji / deželska in cerkvena gosposka posvetna gosposka ♦ zgod. deželsko sodišče v fevdalizmu sodišče s pravicami krvnega sodstva, zlasti nad podložniki b) star. deželski učitelj podeželski c) zastar. deželski pridelki kmečki, poljedelski ♪
  3.      dizel  -zla tudi diesel -sla [dízl] m (ȋ) strojn. motor z notranjim zgorevanjem, pri katerem se uporablja kot pogonsko sredstvo plinsko olje: delovanje dizla; neskl. pril.: dizel generator dizel s prigrajenim (električnim) generatorjem; dizel lokomotiva; dizel-električna lokomotiva lokomotiva z dizel generatorjem in elektromotorji na pogonskih oseh; uvesti dizel-električno vleko / dizel motor dizel ♪
  4.      dizelski  tudi dieselski -a -o [dízl-] prid. (ȋ) nanašajoč se na dizel: lokomotiva na dizelski pogon / dizelsko gorivo / dizelski motor dizel ♪
  5.      dobičkažêljen  -jna -o prid. (é ē) željen dobička: dobičkaželjen trgovec ♪
  6.      dobičkažêljnost  -i ž (é) lastnost dobičkaželjnega človeka: to je storil iz dobičkaželjnosti ♪
  7.      fórželj  -žlja in -na [žǝl] m (ọ́) nar. veriga (za privezovanje goveda k jaslim) ♪
  8.      gazéla 1 -e ž (ẹ̑) hitra in gibčna stepska žival s temnimi očmi: plahe gazele; dekle, vitka kot gazela ♪
  9.      gazéla 2 -e ž (ẹ̑) lit. lirska pesem z rimo v prvem in drugem verzu ter v vseh sodih verzih, pogosto z refrenom: Prešernove mojstrske gazele ♪
  10.      gazélica 1 -e ž (ẹ̑) manjšalnica od gazela1: ljubka gazelica // ekspr. vitko, gibčno dekle: nasproti mi je prihajala čudovita gazelica ♪
  11.      gazélica 2 -e ž (ẹ̑) ekspr. manjšalnica od gazela2: motiv gazelice ♪
  12.      gazélji  -a -e prid. (ẹ̑) nanašajoč se na gazela1: gazelja samica / ekspr. dekle z gazeljimi očmi ♪
  13.      gospostvažêljnost  -i ž (é) želja, težnja po gospostvu: gospostvaželjnost okupatorja / odveč mu je njena brezobzirnost in gospostvaželjnost ♪
  14.      hudožêljen  -jna -o prid. (é ē) redko hudoben, škodoželjen: hudoželjna soseda ga neprestano opravlja ♪
  15.      izcizelíranost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost izcizeliranega: izcizeliranost okraskov / izcizeliranost novele ♪
  16.      izcizelírati  -am dov. (ȋ) vrezati drobne okraske v kovino: izcizelirati nakit; pren. izcizelirati novelo izcizelíran -a -o: lepo izcizelirana doza; umetniško izcizelirana črtica ♪
  17.      kárželj  -žlja tudi -na [žǝl] m (á) užitna goba z oranžnim klobukom in rumenkastim betom: nabirati jurčke in karžlje ♪
  18.      kôzel  -zla [ǝu̯] m (ó) 1. kozji samec: kozel se pase; ovni in kozli; smrdi kot kozel zelo, močno 2. slabš. neumen, neresen človek: kaj bi s tem kozlom; kozel neumni // objesten, pohoten moški: stari kozel ji ne da miru 3. sprednji, dvignjeni sedež na nekaterih vozovih, zlasti kočiji: sedeti na kozlu; kozel za kočijaža 4. redko lesena naprava, navadno s štirimi nogami, na kateri se žaga, teše, oblikuje; koza: desko položiti na kozla 5. žarg., rel. član samostanskega reda, ki ni duhovnik; brat: patri in kozli so že zbrani v kapeli ● ekspr. vzdihovali so nad napakami in iskali grešnega kozla osebo, ki bi jo obdolžili krivde zanje; pog., ekspr. streljati kozle delati velike napake, neumnosti ◊ agr. kozolec brez strehe za sušenje detelje in trave; koza ♪
  19.      kozèlc  tudi kôzelc -a [zǝu̯c] m (ǝ̏; ó) zastar. kozolec: spravljati seno v kozelc / delati, preobračati kozelce ♪
  20.      kózelnik  -a m (ọ̑) zastar. čarovnik, vedež: nekateri knezi so radi zahajali h kozelnikom ♪
  21.      kožélj  -a m (ẹ̑) etn. rogovilicam podoben del kolovrata, na katerega se natakne kodelja: kolovrat s koželjem ◊ teh. gred, ki vrti zgornji mlinski kamen; mlinska gred; vodilo v spodnjem mlinskem kamnu ♪
  22.      kožéljnica  -e ž (ẹ̑) anat. podlaktna kost na palčni strani: podlahtnica in koželjnica ♪
  23.      kréželjc  -a [žǝl] m (ẹ̑) star. ovratnik, navadno pri svečanem oblačilu: bel kreželjc; dolga črna halja z naškrobljenim kreželjcem ♪
  24.      krméželj  -žlja m (ẹ́) izcedek očesnih žlez, navadno strjen in pomešan z gnojem: odstraniti krmeželj; oči, zalepljene s krmežljem ♪
  25.      krvožêljen  -jna -o prid. (é ē) 1. nav. ekspr. ki (rad) pije, sesa kri: krvoželjni komarji 2. nav. ekspr. ki (rad) mori, ubija: krvoželjen tiger // slabš. zelo okruten, brezobziren: krvoželjni vojaki ♪

   49 74 99 124 149 174 199 224 249 274  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA