Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Zec (26-50) 
- glavonóžec -žca m (ọ̑) nav. mn., zool. najvišje razviti mehkužci z lovkami okoli ust, Cephalopoda: globokomorski glavonožci; lov na glavonožce, rake in školjke ♪
- grlorézec -zca m (ẹ̑) ekspr., redko morilec, zločinec: bil je vodja grlorezcev ♪
- hribolázec -zca m (ȃ) star. planinec, alpinist: izkušen hribolazec ♪
- iglokóžec -žca m (ọ̑) nav. mn., zool. zvezdasto somerne morske živali, porasle z bodicami, Echinodermata ♪
- jeklorézec -zca m (ẹ̑) kdor dela jekloreze: umetniško nadarjen jeklorezec ♪
- kamnorézec -zca m (ẹ̑) redko kamnosek: dalmatinski kamnorezci // brusilec (dragih, poldragih kamnov): znan kamnorezec ♪
- klečeplázec -zca m (ȃ) slabš. kdor si zaradi koristi ali iz strahu pretirano, ponižujoče prizadeva za naklonjenost nadrejenih: bil je klečeplazec in karierist ♪
- knjigotŕžec -žca m (ȓ) kdor se ukvarja z organizirano prodajo knjig: knjigotržci in založniki ♪
- korenonóžec -žca m (ọ̑) nav. mn., bot., zool. enoceličarji, ki se gibljejo s panožicami, Rhizopoda: korenonožci, bičkarji in migetalkarji ♪
- krížec -žca m (í) 1. manjšalnica od križ: lesen križec / okrog vratu ji je visel zlat križec / vrezovati križce / stisnil je psa za križec 2. v nekaterih državah odlikovanje v obliki križa: na prsih se mu je bleščal križec; dobiti križec / viteški križec; križec častne legije ◊ obrt. prvina pri vezenju iz dveh prekrižanih niti ♪
- króžec -žca m (ọ̑) manjšalnica od krog: risati črte in krožce / na stropu so migetali svetlobni krožci; krožci valov / repo je rezal na tanke krožce ♦ bot. čebulni krožec osrednji del čebulice ♪
- lesorézec -zca m (ẹ̑) 1. kdor dela lesoreze: lesorezec ekspresionistične smeri 2. knjiž. rezbar: kipec je delo neznanega lesorezca ♪
- lezéčina in lezečína -e ž (ẹ̄; í) star. manjše živali, ki lezejo: gadje in druga lezečina ♪
- listonóžec -žca m (ọ̑) nav. mn., zool. zlasti v sladkih vodah živeči majhni raki z nožicami listaste oblike, Phyllopoda ♪
- ljudomŕzec -zca m (ȓ) knjiž., redko kdor ne ljubi ljudi in ne mara njihove družbe: igrati vlogo ljudomrzca ♪
- loncevézec -zca m (ẹ̑) nekdaj obrtnik, ki veže, povezuje (počeno) lončeno posodo: srečati loncevezca z vozičkom ♪
- medolízec -zca m (ȋ) ekspr. kdor rad je med: tisti medolizec ♪
- mehkúžec -žca m (ȗ) 1. nav. mn., zool. živali z mehkim telesom brez notranjega ogrodja, Mollusca: polži, školjke in drugi mehkužci 2. redko mehkužen človek: debeluharji in mehkužci so omagali že na pol poti ♪
- mitraljézec -zca m (ẹ̑) vojak, izurjen za ravnanje z mitraljezom: biti pomočnik mitraljezca ♪
- mnogobóžec -žca m (ọ̑) kdor veruje v več bogov ♪
- mnogonóžec -žca m (ọ̑) žival, ki ima več nog: dvonožci in mnogonožci ∙ ekspr. pazi, da te v gozdu ne popade kak mnogonožec žival ♪
- mólzec -zca [u̯z] m (ọ̑) kdor molze; molznik: dober, spreten molzec ♪
- mrzèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́) nekoliko mrzel: mrzeč dež, veter mrzéče prisl., v povedni rabi: ob jutrih je mrzeče ♪
- nosoróžec -žca m (ọ̑) nosorog: zagledali so velikega nosorožca ♦ zool. hrošč, katerega samec ima rožiček na glavi, Oryctes nasicornis ♪
- obrázec -zca m (ȃ) 1. list z okvirnim tekstom in rubrikami za ustrezne podatke: izpolniti obrazec; tiskan obrazec; blok obrazcev / davčni obrazec; obrazec za osebne podatke 2. z dogovorjenimi znaki izraženi odnosi, zakonitosti med stvarmi ali pojmi: izpeljati obrazec; svojo ugotovitev je zapisal v obliki obrazca // mat. v matematični obliki podano pravilo za računanje: obrazec za ploščino lika / matematični obrazec 3. predpisano ali ustaljeno besedilo za določene namene: izgovarjati čarovne obrazce; zarotitveni obrazci; obrazec za prisego // ustaljena ali pogosto ponavljajoča se oblika česa: obrazec obrednih pesmi ● zastar. v knjigi so obrazci iz vaškega življenja
podobe, slike ◊ geom. distančni obrazec za računanje razdalje med dvema točkama v koordinatnem sistemu; lit. metrični obrazec; rel. molitveni, spovedni obrazec ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226 
