Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Zec (23-47)
- dvónóžec -žca m (ọ̑-ọ̑) žival, ki ima dve nogi: dvonožci in četveronožci // slabš. človek: s takimi puhlimi dvonožci, kot ste vi, ne maram imeti opravka ♪
- enakonóžec -žca m (ọ̑) nav. mn., zool. rak, ki ima večino nog hodilk enako oblikovanih; mokrica ♪
- enoróžec -žca m (ọ̑) 1. zool. kit, ki ima en zob podaljšan v obliki roga; samorog 2. konju podobna bajeslovna žival s čarovnim rogom na čelu; samorog ♪
- glavonóžec -žca m (ọ̑) nav. mn., zool. najvišje razviti mehkužci z lovkami okoli ust, Cephalopoda: globokomorski glavonožci; lov na glavonožce, rake in školjke ♪
- grlorézec -zca m (ẹ̑) ekspr., redko morilec, zločinec: bil je vodja grlorezcev ♪
- hribolázec -zca m (ȃ) star. planinec, alpinist: izkušen hribolazec ♪
- iglokóžec -žca m (ọ̑) nav. mn., zool. zvezdasto somerne morske živali, porasle z bodicami, Echinodermata ♪
- jeklorézec -zca m (ẹ̑) kdor dela jekloreze: umetniško nadarjen jeklorezec ♪
- kamnorézec -zca m (ẹ̑) redko kamnosek: dalmatinski kamnorezci // brusilec (dragih, poldragih kamnov): znan kamnorezec ♪
- klečeplázec -zca m (ȃ) slabš. kdor si zaradi koristi ali iz strahu pretirano, ponižujoče prizadeva za naklonjenost nadrejenih: bil je klečeplazec in karierist ♪
- knjigotŕžec -žca m (ȓ) kdor se ukvarja z organizirano prodajo knjig: knjigotržci in založniki ♪
- korenonóžec -žca m (ọ̑) nav. mn., bot., zool. enoceličarji, ki se gibljejo s panožicami, Rhizopoda: korenonožci, bičkarji in migetalkarji ♪
- krížec -žca m (í) 1. manjšalnica od križ: lesen križec / okrog vratu ji je visel zlat križec / vrezovati križce / stisnil je psa za križec 2. v nekaterih državah odlikovanje v obliki križa: na prsih se mu je bleščal križec; dobiti križec / viteški križec; križec častne legije ◊ obrt. prvina pri vezenju iz dveh prekrižanih niti ♪
- króžec -žca m (ọ̑) manjšalnica od krog: risati črte in krožce / na stropu so migetali svetlobni krožci; krožci valov / repo je rezal na tanke krožce ♦ bot. čebulni krožec osrednji del čebulice ♪
- lesorézec -zca m (ẹ̑) 1. kdor dela lesoreze: lesorezec ekspresionistične smeri 2. knjiž. rezbar: kipec je delo neznanega lesorezca ♪
- lezéčina in lezečína -e ž (ẹ̄; í) star. manjše živali, ki lezejo: gadje in druga lezečina ♪
- listonóžec -žca m (ọ̑) nav. mn., zool. zlasti v sladkih vodah živeči majhni raki z nožicami listaste oblike, Phyllopoda ♪
- ljudomŕzec -zca m (ȓ) knjiž., redko kdor ne ljubi ljudi in ne mara njihove družbe: igrati vlogo ljudomrzca ♪
- loncevézec -zca m (ẹ̑) nekdaj obrtnik, ki veže, povezuje (počeno) lončeno posodo: srečati loncevezca z vozičkom ♪
- medolízec -zca m (ȋ) ekspr. kdor rad je med: tisti medolizec ♪
- mehkúžec -žca m (ȗ) 1. nav. mn., zool. živali z mehkim telesom brez notranjega ogrodja, Mollusca: polži, školjke in drugi mehkužci 2. redko mehkužen človek: debeluharji in mehkužci so omagali že na pol poti ♪
- mitraljézec -zca m (ẹ̑) vojak, izurjen za ravnanje z mitraljezom: biti pomočnik mitraljezca ♪
- mnogobóžec -žca m (ọ̑) kdor veruje v več bogov ♪
- mnogonóžec -žca m (ọ̑) žival, ki ima več nog: dvonožci in mnogonožci ∙ ekspr. pazi, da te v gozdu ne popade kak mnogonožec žival ♪
- mólzec -zca [u̯z] m (ọ̑) kdor molze; molznik: dober, spreten molzec ♪
1 23 48 73 98 123 148 173 198 223