Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Zal (245-269)


  1.      obžalováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. čutiti, izražati obžalovanje: obžalovati dejanje, krivdo, žalitev / ekspr. ta svoj korak bo še bridko obžaloval 2. čutiti, izražati čustveno prizadetost, žalost zaradi česa: zelo je obžaloval njeno izgubo; dolgo so obžalovali očetovo smrt; ekspr. iz dna srca obžalovati / ekspr. vsi so ga obžalovali zaradi nesreče, ki ga je zadela pomilovali, sočustvovali z njim 3. knjiž., v medmetni rabi izraža vljudnost pri odgovoru: obžalujem, ne morem ti pomagati; ali smem prisesti? Obžalujem, je rezervirano 4. star. tožiti, tarnati: večkrat je obžaloval, da ga otroci ne ubogajo / vsi obžalujejo njegovo dejanje se jezijo, izražajo nezadovoljstvo ● star. niso obžalovali nobenih žrtev za lepšo prihodnost ni jim bilo žal obžalováje stil. obžalujé: obžalovaje je povedal žalostno vest obžalujóč -a -e: obžalujoč, da se nista sporazumela, je odšel; obžalujoč pogled obžalován -a -o: bil je od vseh obžalovan ♪
  2.      ozalíden  -dna -o prid. (ȋ) v zvezah: papir. ozalidni papir fotokemično občutljiv papir; teh. ozalidna kopija kopija na ozalidnem papirju ♪
  3.      ozáljšati  -am dov. (ȃ) knjiž. okrasiti, olepšati: za svatbo so ozaljšali vso hišo; ozaljšala se je z nakitom ozáljšan -a -o: ozaljšan kip; s starinskimi ornamenti ozaljšana vrata ♪
  4.      ozaljšáva  -e ž (ȃ) glagolnik od ozaljšati: ozaljšava obleke, sobe ♪
  5.      ozáljšek  -ška m (ȃ) knjiž. okrasek: rada nosi ozaljške; kovani, rezljani ozaljški ♪
  6.      ožalostíti  -ím dov., ožalóstil in ožalostíl; ožaloščèn (ȋ í) knjiž. razžalostiti, užalostiti: neposlušna mladina ga je ožalostila; nenadoma se je ožalostila ♪
  7.      plezálček  -čka [u̯č tudi lč] m (ȃ) nav. mn., zool. manjše ptice pevke, ki plezajo po drevju, skalah, Certhiidae: muharji in plezalčki / drevesni, skalni plezalček ♪
  8.      plezálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor se ukvarja s plezanjem: postal je spreten plezalec ♦ alp. nezavarovani plezalec ki pri plezanju ni navezan; zool. plezalci ptice, ki plezajo po drevju, Piciformes ♪
  9.      plezálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na plezanje: plezalna spretnost opic / plezalni čevlji; plezalna oprema, vrv / plezalna smer, tura ♦ bot. plezalne dlačice; zool. plezalna noga noga s prstom, ki se lahko obrača naprej ali nazaj ♪
  10.      plezálka  -e [prvi in drugi pomen u̯k in lk] ž (ȃ) 1. ženska, ki se ukvarja s plezanjem: v skupini je bilo tudi več plezalk 2. rastlina, ki se pri rasti oprijema opore: bršljan, robida in druge plezalke 3. nav. mn., alp. obuvalo za plezanje, navadno z gumijastim podplatom: obuti si plezalke ◊ nav. mn., teh. železna priprava z ostrimi konicami za na čevlje, ki služi za plezanje ♪
  11.      plezálnik  -a m (ȃ) nav. mn., alp. obuvalo za plezanje, navadno z gumijastim podplatom: plezalnik se mu je odvezal; obuti plezalnike ♪
  12.      plezálo  -a s (á) šport. telovadno orodje za plezanje: na igrišču so postavili nova plezala ♪
  13.      plezálski  -a -o [u̯s in ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na plezalce ali plezanje: plezalska oprema / plezalska skupina / plezalska smer / plezalsko znanje ♪
  14.      plezálstvo  -a [u̯s in ls] s (ȃ) dejavnost, ki je v zvezi s plezanjem: v mladih letih se je ukvarjal s plezalstvom ♪
  15.      pogrezálo  -a s (á) gled. naprava, ki omogoča odpiranje in pogrezanje dela odrskih tal: montirati, spustiti pogrezalo; pogrezalo v pododrju ♪
  16.      potezálo  -a s (á) priprava, navadno v obliki vrvi, palice, za potegovanje, vlečenje: potegniti potezalo pri svetilki; potezalo zvonca ♪
  17.      požalováti  -újem dov. (á ȗ) krajši čas žalovati: kdaj pa kdaj je požaloval za bratom, ki je padel // star. potožiti, potarnati: tako življenje me torej čaka tu, je požaloval novi učitelj ♪
  18.      prestrezálen  -lna -o prid. (ȃ) namenjen za prestrezanje: prestrezalna naprava ♦ voj. prestrezalno letalo lovsko letalo za prestrezanje (sovražnikovih) letal ♪
  19.      prestrezálo  -a s (á) agr. del priprave, stroja, s katerim se zajame, loči pridelek pri spravilu ali dodelavi: večina izkopalnikov ima prestrezala raznih oblik; kosilnica s prestrezalom ♪
  20.      prezál  -a -o prid. (ȃ) star. zelo lep: prezalo dekle / prezal vzorec ♪
  21.      prežàl  [au̯] prisl. (ȁ) ekspr., navadno v povedni rabi izraža veliko obžalovanje: umetnost kuhanja pri nas napreduje, le prežal, da jo ovira draginja / kot vzklik žal prežal, ampak tako ne moremo delati ♪
  22.      prežáljen  -a -o prid. (ā) star. zelo žalosten, potrt: ves prežaljen je povedal, kaj se je zgodilo; ne bodi tako prežaljena / prežaljeno srce ♪
  23.      prežálosten  -tna -o prid. (á) 1. preveč žalosten: prežalostna je, da bi šla z nami na ples / to so prežalostne zgodbe za otroke 2. ekspr. zelo žalosten: spomnil se je svoje prežalostne matere / žalostne, prežalostne so njene oči / sporočil mu je prežalostno novico, da mu je umrl oče prežálostno prisl.: prežalostno prepevati ♪
  24.      pribežalíšče  -a s (í) kraj, prostor, kamor se pribeži: imeti, najti pribežališče; to področje je bilo pribežališče za ljudi z območja fronte / ekspr. narava je pribežališče pesnikov ♦ arheol. naraven ali umetno utrjen prostor, kamor so pribežali ljudje ob nevarnosti // ekspr. varstvo, zavetje: iskati si pribežališče pri prijateljih / knjiž. pravica pribežališča do azila ♪
  25.      razálo  -a s (á) geod. priprava z dvema cevkama, delno napolnjenima s tekočino, za določanje višinskih razlik med točkami na terenu ♪

   120 145 170 195 220 245 270 295 320 345  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA