Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ZRNA (148) 
- zŕnast -a -o prid. (ȓ) ki je po sestavi, obliki podoben zrnju: zrnast pesek, sneg; zrnasto zlato / neenakomerno zrnast med / zrnasta oblika / grah in druga zrnasta zelenjava zrnata ♪
- zŕnat -a -o prid. (ȓ) ki je po sestavi, obliki podoben zrnju: zrnat sneg; zrnat zdrob; zrnato gnojilo / zrnata barva; zrnata sestava tal // ki je iz zrnja: dajati ptičem zrnato pičo / grah in druga zrnata zelenjava / zrnati fižol fižol v zrnju ◊ metal. zrnata zgradba zgradba kovin ali zlitin, pri kateri so kristali v obliki zrn; tisk. zrnati raster ♪
- zŕnatost tudi zrnátost -i ž (ȓ; á) značilnost zrnatega: nihanja temperature povzročajo zrnatost snega; enakomerna zrnatost gnojila; groba zrnatost kamna ♪
- zŕnavost -i ž (r̄) grad. sestav sipkega materiala glede na razmerje med velikostjo zrn: določiti zrnavost gramoza; enakomerna, primerna zrnavost peska za betoniranje ♪
- debelozŕnat -a -o prid. (ȓ) ki ima debela zrna: debelozrnat pesek, smodnik / debelozrnata koruza ♪
- drobnozŕnat -a -o prid. (ȓ) ki ima drobna zrna: drobnozrnata koruza / drobnozrnat pesek, smodnik ♦ fot. drobnozrnata emulzija; min. drobnozrnata rudnina ♪
- drobnozŕnatost tudi drobnozrnátost -i ž (ȓ; á) lastnost, značilnost drobnozrnatega: drobnozrnatost rudnine / drobnozrnatost emulzije omogoča velike povečave ♪
- finozŕnat -a -o prid. (ȓ) ki ima fina, drobna zrna, drobnozrnat: finozrnat pesek; finozrnata kamnina ♦ fot. finozrnata emulzija ♪
- grobozŕnat -a -o prid. (ȓ) ki ima groba, debela zrna: grobozrnat pesek / grobozrnat marmor ♪
- ájdov -a -o prid. (á) nanašajoč se na ajdo: ajdov cvet; ajdova slama / ajdov med; ajdova moka / ajdov kruh; ajdovi žganci; ajdova kaša z mlekom ♦ čeb. ajdova paša; um. ajdovo zrno okras v gotskem stavbarstvu v obliki ajdovega zrna ♪
- amfiból -a m (ọ̑) min. rudnina nitasti silikat s hidroksilno skupino: zrna amfibola ♪
- amfibolít -a m (ȋ) petr. temno zelena kamnina, ki jo sestavljajo zrna amfibolov in plagioklazov ♪
- bábji -a -e prid. (ȃ) slabš. 1. ženski: babja radovednost; babje opravljanje / prepira so krivi babji jeziki; ekspr. to so babje čenče / ekspr. hudič babji ∙ slabš. babji gregor ženskar, babjak; ekspr. babji semenj hrupen ženski klepet; ekspr. babja vera praznoverje 2. nemožat, strahopeten: babje vedenje; ta človek je babjega srca ◊ meteor. babje poletje ali poljud. babje leto doba lepega vremena v začetku jeseni; babje pšeno zrnate snežne padavine; prisl.: čisto po babje je javkal ♪
- brózga -e ž (ọ̑) 1. vodén, shojen sneg; plundra: blato in brozga; sneg se je stajal v brozgo; umazana brozga 2. zmes debelozrnate snovi in tekočine: gnojnična brozga / čeber češnjeve brozge za žganje ♦ agr. bordojska brozga škropivo iz modre galice in apna 3. ekspr. slaba pijača: piti brozgo; pren. literarna brozga 4. zastar. drhal, sodrga: V službo je jemal najgrje malopridneže, tatove, pijance, vlačugarje in tako brozgo (J. Trdina) ♪
- četverovŕsten -tna -o prid. (ȓ) agr., v zvezi četverovrstni ječmen ječmen, v katerem so zrna navidezno v štirih vrstah; štirivrstnik ♪
- činkvantín -a m (ȋ) agr. italijanska drobnozrnata koruza, ki zelo hitro dozori: posejati strnišče s činkvantinom ♪
- debelo... prvi del zloženk nanašajoč se na debel: debeloglav, debelozrnat; debelokožec, debeloličnost ♪
- debelozŕn -a -o prid. (ȓ r̄) debelozrnat: debelozrn pesek / debelozrna koruza ♪
- diabáz -a m (ȃ) petr. drobnozrnata temno zelena predornina ♪
- diorít -a m (ȋ) petr. globočnina, ki jo sestavljajo zrna plagioklazov in temnih mineralov ♪
- do predl., z rodilnikom 1. za izražanje meje v prostoru a) do katere sega dejanje: priteči do cilja; ne morem do njih; voda sega do pasa; do roba poln kozarec / kako daleč je do tja / z drugim predlogom: v vodi do nad kolen; zapet je do pod brade; do pod vrh hriba je še dobro uro; pren. priti do prepričanja; pomagati do uspeha; ključ do spoznanja b) redko proti kateri je dejanje usmerjeno: imam prošnjo do vas; obrni se do župana na župana 2. za izražanje meje v času, do katere sega dejanje: do tega časa, trenutka se še ni vrnil; bedeti do jutra; vztrajati do konca; bil je pri zavesti do zadnjega (trenutka); koliko (dni) je še do praznikov; ura je pet (minut) do dvanajstih 1155 / do takrat bo vse drugače; do včeraj je bil še zdrav; do nedavna je bilo podjetje še močno donedavna / otroci do petega leta starosti; čas do počitnic / s prislovno predložno zvezo: cesta bo
asfaltirana do pod konec jeseni; do pred tremi dnevi se še ni vedelo; do pred kratkim je delal v tovarni 3. za izražanje količine: tehtnica je do tisočinke grama natančna; zapor do treh dni // z nesklonljivim izrazom količine za izražanje a) dosežene mere: našteti do deset b) skrajne dosegljive mere: za ta prekršek je določena kazen do pet tisoč dinarjev / gorovje se vzpenja do tri tisoč metrov; vinograd daje do deset hektolitrov c) približne mere: drevesa so do trideset korakov vsaksebi 4. v zvezi z od za izražanje začetne in končne meje: vlak vozi od Ljubljane do Beograda / dela od šestih do dveh; prodaja vstopnic od 9. do 11. ure; odprto (od) 7-20 / nočne temperature se gibljejo od minus dve do plus tri // včasih v zvezi z od za izražanje približne, vmesne mere: takrat je imelo mesto od osem do deset tisoč prebivalcev; ležal bo pet do deset dni / publ. jutri bo rahlo do pretežno oblačno 5. za izražanje načina, posledice dejanja: dež jih je
do kože premočil; smejati se do solz; urezati se do krvi // za izražanje visoke stopnje, intenzivnosti: odkrit do brezobzirnosti; do dobrega se seznaniti s problemi; do grdega sta se sprla zelo, hudo / dogodek ga je do dna pretresel popolnoma, čisto 6. za izražanje razmerja, navadno čustvenega: dekletu ni dosti do plesa; veliko nam je do tega, da pridete; ljubezen do domovine; ima veselje do glasbe; usmiljen do trpečih / obveznosti do družbe; pravica do pokojnine ● ekspr. sestradan do brezumja popolnoma, čisto; ekspr. ni vse do črke tako, kot so te učili popolnoma, čisto; ekspr. vsi do enega so prišli prav vsi; ekspr. težav ne premagaš od danes do jutri kmalu, hitro; ekspr. do kraja naveličan popolnoma; ekspr. zna do malega vse vse; skoraj vse; knjiž., redko stali so mož do moža tesno skupaj; publ. cesta bo do nadaljnjega zaprta dokler ne bo odlok preklican; ekspr. do skrajnosti površen zelo; ekspr. do vraga je vroče zelo, silno;
preg. zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača iz vztrajnega drobnega dela nastanejo velike stvari ♪
- dôsti prisl. (ó) 1. izraža veliko količino ali mero: do odhoda je še dosti časa; vihar je poškodoval dosti dreves; ta operacija v dosti primerih ni uspela; že zdaj uživajo dosti sadja in zelenjave, pa bi ga morali še več; dosti dela, govori, spi // v nikalnih stavkih izraža majhno mero: matere se ne boji dosti, očeta se bolj; to ga ne bo dosti prizadelo; cesta tukaj ni dosti poškodovana 2. navadno s primernikom izraža visoko stopnjo: zdaj je dosti boljši; ni dosti debelejši od prosenega zrna; dosti grše piše kot prej; z avtomobilom se pride dosti prej / kazen je dosti prehuda 3. izraža količino, mero, ki ustreza, zadošča: kruha imamo še za tri dni dosti; ni imel dosti moči, da bi vstal; vsega imam dosti, ne potrebujem več / zemlja je dosti namočena za setev; dosti si star, da lahko razumeš / šlo je še dosti gladko // ekspr. izraža mero, ki je ni dovoljeno preseči:
dosti je tega čvekanja; dosti je neumnosti, zdaj se prične delo; dosti dolgo ste spali, takoj vstanite / zdaj mi je pa dosti — mir ali pa ven ● ekspr. povsod ga je dosti povsod ga lahko srečaš; pog. njega je res dosti je velik, močen; ekspr. tega ne malo ne dosti ne razumem prav nič; star. ne mara zanj malo in dosti ne prav nič; tu je dosti dela — malo jela; preg. dosti psov je zajčja smrt dosti sovražnikov vsakogar ugonobi ♪
- drobljênec -nca m (é) grad. strojno drobljeno kamenje: presejati, separirati drobljenec; grobozrnat drobljenec; drobljenec in tolčenec ♪
- drobno... ali drôbno... prvi del zloženk (ó) nanašajoč se na droben: drobnocveten, drobnoglavec, drobnozrnat; drobnoblagoven, drobnolastniški ♪
- drobnozŕn -a -o prid. (ȓ r̄) drobnozrnat: drobnozrn pesek ♪
1 26 51 76 101 126 
