Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ZNA (145-169)

145.      krznár  -ja m (á) kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem oblačil iz krzna: kučmo in plašč je naročila pri najboljšem krznarju; krznar in usnjar ♪
146.      krznaríja  -e ž (ȋ) podjetje, delavnica za krznarsko obrt: odpreti krznarijo / ukvarja se tudi s krznarijo s krznarstvom ♪
147.      krznárka  -e ž (á) ženska, ki se poklicno ukvarja z izdelovanjem oblačil iz krzna: šivilja in krznarka ♪
148.      krznárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na krznarje ali krznarstvo: krznarski mojster / krznarska industrija, obrt ♪
149.      krznárstvo  -a s (ȃ) krznarska obrt: razvoj krznarstva in usnjarstva // podjetje, delavnica za to obrt ♪
150.      lážiznánost  -i ž (ȃ-á) ekspr. kar je le po videzu, na zunaj znanost: obsoditi lažiznanost ♪
151.      lážiznánstven  -a -o prid. (ȃ-ȃ) ekspr. ki je le po videzu, na zunaj znanstven: lažiznanstvena metoda ♪
152.      lepoznánec  -nca m (ȃ) zastar. leposlovec: v časopisu so sodelovali tudi lepoznanci // estet: tehnika ga ne zanima, on je predvsem lepoznanec ♪
153.      lepoznánski  -a -o prid. (ȃ) zastar. leposloven: bral je učene pa tudi lepoznanske knjige / izdajati lepoznanski list // estetski: jezikovne in lepoznanske pomanjkljivosti spisa ♪
154.      lepoznánstvo  -a s (ȃ) zastar. leposlovje: napredek lepoznanstva / zabavno lepoznanstvo // estetika: kar se tiče lepoznanstva, je delo brez napake; načela lepoznanstva ♪
155.      ljudoznánstvo  -a s (ȃ) zastar. etnografija, etnologija, narodopisje: razvoj ljudoznanstva ♪
156.      lúžnat  -a -o prid. (ȗ) kem. alkalen, bazičen²: lužnata raztopina / lužnat okus grenek, trpek ♪
157.      méžnar  -ja m (ẹ́) pog. kdor oskrbuje cerkev; cerkovnik: mežnar zvoni; bil je za mežnarja pri farni cerkvi ♪
158.      méžnarica  -e ž (ẹ́) pog. cerkovnikova žena: malo je poklepetal z mežnarico ♪
159.      mežnaríja  -e ž (ȋ) hiša za cerkovnika: organist je stanoval v mežnariji; stara, slabo vzdrževana mežnarija ♪
160.      mežnáriti  -im nedov. (á ȃ) pog. biti cerkovnik: tukaj sta mežnarila že njegov oče in ded ♪
161.      méžnarski  -a -o prid. (ẹ́) pog. cerkovniški: mežnarska opravila / mežnarska bera ♪
162.      mnogoznáčen  -čna -o prid. (ȃ) publ. mnogopomenski, večpomenski: mnogoznačen izraz / slikar rad izbira mnogoznačne motive vsebinsko bogate ♪
163.      modroznánstvo  -a s (ȃ) zastar. filozofija: razvoj modroznanstva ♪
164.      motoroznánstvo  -a s (ȃ) nauk o motorjih z notranjim zgorevanjem: izpit iz motoroznanstva in vožnje; predavanje o motoroznanstvu ♪
165.      móžnar  -ja m (ọ́) 1. okrogli posodi z močnimi stenami podobna priprava za pokanje s smodnikom: nabiti, sprožiti možnar; pokati z možnarji; začetek trgatve je naznanilo grmenje možnarjev; smodnik za možnarje // nekdaj artilerijsko orožje z zelo kratko cevjo in velikega kalibra za navpično streljanje: streljati iz topov in možnarjev 2. močna, navadno kovinska posoda z zaokroženim dnom za drobljenje trdih snovi: v možnarju tolči, treti kavo, orehe; možnar za sladkor / kuhinjski možnar ♪
166.      móžnarček  -čka m (ọ́) manjšalnica od možnar: nabiti možnarček / tak možnarček si že dolgo želim za kuhinjske potrebe ♪
167.      móžnarski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na možnar: možnarske salve / možnarska baterija nekdaj baterija, oborožena z možnarji ♪
168.      mréžnat  -a -o prid. (ẹ̑) redko mrežast: mrežnata pregrada ♪
169.      naravoznánstven  -a -o prid. (ȃ) naravosloven: naravoznanstvena dognanja / naravoznanstvene knjige ♪

   20 45 70 95 120 145 170 195 220 245