Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ZK (449-473) 
- rezkálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na rezkanje: rezkalno orodje / rezkalni stroj; rezkalna glava orodje z zamenljivimi rezili, ki se vstavi v rezkalnik ♪
- rezkálnik -a m (ȃ) strojn. stroj z rezkarji ali rezkalnimi glavami za obdelovanje kovin ali lesa ♪
- rezkálo -a s (á) strojn. orodje z nezamenljivimi rezili, ki se vstavi v rezkalnik: rezkala za različne obdelave ♪
- rézkanje -a s (ẹ̑) glagolnik od rezkati: primernost kovin za rezkanje / rezkanje navojev ♪
- rézkar -ja m (ẹ̑) strojn. orodje z nezamenljivimi rezili, ki se vstavi v rezkalnik: rezkarji za različne obdelave / čelni rezkar za rezkanje čelnih ploskev ♪
- rezkár -ja m (á) delavec, ki dela pri rezkalnem stroju: rezkarji in strugarji ♪
- rézkati -am nedov. (ẹ̑) strojn. z rezkarjem obdelovati kovino ali les: rezkati kovinske, lesene plošče / rezkati navoje, zobnike ♪
- rézkost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost rezkega: rezkost glasu / vojaška rezkost; rezkost značaja / njegov obraz izraža rezkost, odločnost ♪
- réžka -e ž (ẹ́) nar. vzhodno reža: s cunjami je zamašila režke ♪
- róžka -e ž (ọ̑) bot. plod pri košaricah: regratova rožka ♪
- sámorazkròj -ôja m (ȃ-ȍ ȃ-ó) knjiž. razkroj v samem sebi: struktura njegove poezije kaže samorazkroj tradicionalne ideologije ♪
- slúžkinja -e ž (ȗ) v nekaterih deželah stalno najeta ženska, navadno v mestu, za pomoč pri gospodinjskih delih: imeti, najeti služkinjo ∙ ekspr. bila je vsem za služkinjo vsem je morala streči, pomagati ♪
- snéžka -e ž (ẹ̑) nav. mn. nepremočljivo gumijasto ali plastično obuvalo: obuti snežke ♪
- spólzkost -i [u̯z] ž (ọ́) lastnost, značilnost spolzkega: zaradi spolzkosti bi skoraj padel / spolzkost rib / spolzkost govorjenja ♪
- stéžka in stêžka prisl. (ẹ̑; ȇ) 1. izraža opravljanje, izvrševanje česa s trudom, naporom; s težavo: stežka je šel navkreber; stežka vleči voziček / stežka je odpravila prehlad; stežka se je privadil na novo okolje / stežka je prepoznal svojo sošolko komaj 2. izraža nepripravljenost koga za kako dejanje; nerad: stežka je odšel od doma; stežka priznava, da je v nevarnosti 3. izraža močen udarec, sunek ob podlago: ranjenec je stežka padel na tla; stežka se je sesedel na stol ● ekspr. vsi ti dogodki so stežka legli nanj povzročili pri njem slabo duševno ali telesno počutje ♪
- stéžkoma in stêžkoma prisl. (ẹ̑; ȇ) star. 1. izraža močen udarec, sunek ob podlago; stežka: starec se je stežkoma usedel v naslanjač 2. izraža opravljanje, izvrševanje česa s trudom, naporom; s težavo: stežkoma so si rešili življenje ♪
- stóžka -e ž (ọ̑) bot. visoka trava z modrikastimi ali zelenimi klaski, Molinia: modra stožka ♪
- stôžkast tudi stóžkast -a -o prid. (ó; ọ́) redko stožčast: stožkasti šotori; stožkast zvonik cerkve ♪
- tepéžka -e ž (ẹ̑) 1. etn. dan, ko se tepežka, 28. december; tepežni dan: otroci se veselijo tepežke 2. ekspr., redko tepež, tepenje: če ne boš priden, bo tepežka ♪
- tepéžkanje -a s (ẹ̑) glagolnik od tepežkati: otrokovo tepežkanje staršev ♪
- tepéžkar -ja m (ẹ̑) etn. kdor tepežka: obdariti tepežkarja ♪
- tepéžkati -am nedov. (ẹ̑) 1. etn. 28. decembra s šibo rahlo tepsti koga z namenom dobiti kak dar: otroci hodijo tepežkat / tepežkati po hišah 2. ekspr., redko tepsti, pretepati: tepežkati psa ♪
- téžkanje -a s (ẹ̑) glagolnik od težkati: težkanje košar / težkanje letine ♪
- téžkati -am nedov. (ẹ̑) 1. z dvigi z rokami poskušati ugotoviti težo: predevali so sadeže iz rok v roke in jih težkali; težkati snope / težkati v roki 2. ekspr. tehtati, ocenjevati: težkati možnosti / težka kandidate in jih primerja med seboj; dolgo ga je težkal, preden mu je rekel / govoril je počasi, kot da težka vsako besedo ♪
- težko... ali têžko... prvi del zloženk (ē) nanašajoč se na težek: težkoatlet, težkoindustrijski, težkoklas, težkonog ♪
324 349 374 399 424 449 474 499 524 549 
