Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ZK (3.974-3.998)



  1.      sopíhati  -am nedov. (í) 1. močno, sunkovito, glasno dihati: nosači so sopihali; podivjani živali sta sopihali in se napadali; sopihati od jeze, napora; pri hoji navkreber je močno sopihal / počasi so sopihali proti vrhu sopihajoč šli; vola sta ga lizala in zadovoljno sopihala sopla 2. ekspr. dajati sopihanju podobne glasove: stroji so brneli in sopihali / v dolini je težko sopihala jeklarna / vlak je sopihal mimo sopihajoč peljal sopiháje: sopihaje si je sezuval škornje; sopihaje teči sopihajóč -a -e: sopihajoč se pripogibati; sopihajoča lokomotiva; prisl.: sopihajoče teči
  2.      sopíhniti  -em dov.) močno, sunkovito, glasno dihniti: divje je pogledal po ljudeh in težko sopihnil ∙ ekspr. pomagaj mi nesti, je sopihnila sopihajoč rekla
  3.      sôpniti  -em tudi sopníti sópnem dov.; ọ̑) 1. težko, glasno dihniti: nekajkrat je še sopnil, potem pa umrl 2. preh. globoko vdihniti: sopnil je mrzel zimski zrak 3. ekspr. dihniti, pihniti: sopnil je oblaček tobakovega dima / noč mu je težko in vlažno sopnila v obraz ∙ ekspr. skoraj bi ušel, je sopnila sopeč rekla
  4.      sôpot  -a in sopòt -ôta m (ó; ó) nar. 1. šumenje, šum: poslušati sopot iz potoka 2. zelo ozka dolina z rečno, hudourniško strugo: sopoti in soteske 3. sopara, sopuh: Topel sopot, ki so ga nadihale ponoči krave, ga je zajel (F. Godina)
  5.      sopránček  -čka m () ekspr. sopran: igrala je na klavir in preizkušala svoj sopranček; lep sopranček
  6.      sopráznik  tudi sópraznik -a m (á; ọ́) rel., nekdaj manjši praznik, ko se lahko opravljajo težka dela
  7.      sôpsti  sôpem nedov., sópel in sôpel sôpla (ó) 1. težko, glasno dihati: bolnik je stokal in sopel; nadušljivo, razburjeno sopsti; sopel je, kakor da bi mu ležal kamen na prsih; sope kot kovaški meh / razburjen je bil in težko je sopel / počasi je sopel za čredo sopeč šel // slišno, globoko dihati: oče je spal in enakomerno sopel; živina je sopla / bik je besno sopel sopihal // zastar. dihati: v takem oklepu ni mogoče sopsti; tako je poslušal, da si še sopsti ni upal 2. ekspr. dajati sopenju podobne glasove: mlini trudno sopejo / v dolini sope tovarna / ladja sope iz pristanišča sopeč plove 3. preh., knjiž. globoko vdihavati: sopli so morski zrak; s slastjo je sopla vonj prvega cvetja 4. ekspr. dihati, pihati: starec je sopel v otrple dlani / peč mu je sopla v hrbet oddajala vanj toploto; vročina ji sope v obraz vejezastar. vse, kar sope, že spi živi, biva; ekspr. takoj morate iz mesta, je sopla med solzami sopeč govorila sopé: sope šepetati sopèč -éča -e: vsa upehana in težko sopeč, je sedla k mizi; sopeč žrebec; sopeče prsi; prisl.: sopeče se je dvignil; sopeče vzdihniti
  8.      sórta  -e ž (ọ̑) navadno s prilastkom 1. kulturne rastline iste vrste, ki se v določenih lastnostih razlikujejo od drugih kulturnih rastlin iste vrste, zvrst: ta sorta pšenice se je izrodila; uvajati, vzgajati nove sorte; krompirjeve sorte; sorte grozdja / sorta jonatan / industrijska, jedilna sorta; krompir zgodnje sorte ♦ agr. debeloplodna sorta jagod; opraševalna sorta za opraševanje sort, ki se z lastnim cvetnim prahom ne morejo oploditi; poskusna sorta katere lastnosti se načrtno preizkušajo; vodilna sorta ki je zaradi dobrih lastnosti najbolj razširjena 2. pog. vrsta: za kosilo so imeli tri sorte mesa; prodajati več sort peciva / slabš. poznam to sorto ljudi take (slabe) ljudi 3. nav. ekspr., v rodilniku, z oslabljenim pomenom izraža, da je kdo tak, kot določa prilastek: biti boječe, vesele sorte; čudne sorte ženska; on je človek posebne sorte / hči je čisto materine sorte prav taka kot mati / to je malomarnost, uživaštvo najslabše sorte ● pog. iste sorte ptiči skupaj letijo ljudje s podobnimi nazori se radi družijo; pog. kaj hočemo, ljudje so vsake sorte različni; vse sorte pog. vse sorte presenečenj je doživel različna, razna presenečenja; elipt., pog. kadar je malo pijan, vse sorte govori nespametno, nepremišljeno; elipt., pog. vse sorte pripovedujejo o njem o njem pripovedujejo zlasti slabe stvari
  9.      sošólec  -lca m (ọ̑) kdor je skupaj s kom učenec istega razreda: v gimnaziji sta bila sošolca; izposoditi si zvezke pri sošolcu
  10.      sotéska  -e ž (ẹ̑) ožja (rečna) dolina z zelo strmimi, deloma skalnatimi pobočji: v soteski se poleg potoka vije cesta; mračna, skalnata soteska; soteska Kolpe; vhod v sotesko / ozka, tesna soteska ∙ knjiž. otrok je zlezel skozi sotesko med mizo in posteljo skozi ozek prehodgeogr. ozek gorski prelaz
  11.      sòtrpín  -a m (-) ekspr. kdor je skupaj s kom deležen istega trpljenja, iste težke usode: spodbujal je sotrpine v ječi ∙ šalj. v soboto se bomo sestali sotrpini iz gimnazije sošolci
  12.      spájka  -e ž () teh. zlitina za spajanje kovinskih delov: zaliti s spajko; plast spajke na stiku / kleparska spajka; mehka z nizkim, trda spajka z visokim tališčem
  13.      spámetiti  -im dov. (á ā) knjiž. spametovati: skušal je fanta spametiti; počasi se je spametil / izkušnja ga je spametila
  14.      spametováti  -újem dov.) povzročiti, da kdo postane bolj pameten, preudaren: poskušal je spametovati fanta; čas bi bil, da se spametuješ / izkušnja človeka spametuje; nesreča nas je spametovala; brezoseb. dosti je pretrpel, pa ga še ni spametovalo spametován -a -o: spametovan človek; spametovan se je vrnil domov
  15.      specialístovstvo  -a s () knjiž. specializacija, specializiranost: vedno bolj se uveljavlja specialistovstvo / kongresi prehajajo v ozko specialistovstvo
  16.      specializácija  -e ž (á) 1. usmeritev, omejitev dejavnosti na ozko področje: specializacija podjetij / programska specializacija založb / vedno večja specializacija poklicev 2. pridobitev posebnega, poglobljenega znanja na ožjem področju kake stroke: doseči podiplomsko specializacijo; iti na specializacijo v tujino; biti na specializaciji v bolnišnici / njegova specializacija je kirurgija
  17.      specializírati  -am nedov. in dov. () usmerjati, omejevati dejavnost česa na ozko področje: specializirati trgovine za prodajanje otroške obutve; obrat se je širil in specializiral ● knjiž. specializirati metulje v zbirki razvrščati, razporejati specializírati se 1. pridobivati si izurjenost za opravljanje določene ožje dejavnosti: ta zidar se specializira za polaganje ploščic; specializirati se v kuhanju 2. pridobivati si posebno, poglobljeno znanje na ožjem področju kake stroke: priporočili so mu, naj se specializira; specializirati se v jezikoslovju / žarg., med. specializirati kirurgijo specializíran -a -o: (ozko) specializirani delavci, strokovnjaki; specializirane vojaške enote; knjigarna, specializirana za prodajo strokovnih knjig
  18.      specífičen  -čna -o prid. (í) poseben, svojevrsten: biti v specifičnem položaju; beseda ima v tej zvezi specifičen pomen; težko je ustreči njenim specifičnim željam; opisovati specifično življenje mornarjev // značilen, tipičen: njegova specifična lastnost je, da rad vsakomur svetuje; za tako kurjenje je specifična velika poraba kurjave / med njima so specifične razlike ◊ fiz. specifični upor upor en meter dolgega odseka vodnika s presekom enega kvadratnega milimetra; specifična teža teža 1 m3 snovi; specifična toplota toplota, ki segreje en kilogram snovi za eno stopinjo; med. specifična bolezen bolezen, ki jo povzroča en sam mikrob specífično prisl.: specifično romantičen način pisanja; to je specifično slovenska narodna jed; sam.: ljudska umetnost je nekaj specifičnega
  19.      spektákel  tudi špektákel -kla m (á) 1. predstava, film s slikovitimi, množičnimi prizori, razkošno opremo: ogledati si spektakel; nastopati v spektaklu / snemati, predvajati spektakel / barvni spektakli; zgodovinski spektakel Dežela faraonov 2. ekspr. dogodek, dogajanje, ki zaradi zanimivosti, slikovitosti vzbuja pozornost: ta poroka bo velik spektakel; bikoborbe, avtomobilske dirke in drugi spektakli / tepla sta se in zmerjala, sosedje pa so gledali ta spektakel ● zastar. ponoči so delali spektakel hrup, nemir; knjiž., redko paviljoni za različne spektakle predstave
  20.      spektrálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na spekter: spektralne značilnosti zvezd; ultravijoličasto spektralno področje / spektralna občutljivost fotografskega materiala / spektralno območje radijskih valov / spektralna analiza določevanje snovi s pomočjo spektrov; spektralne barve barve, ki nastanejo pri razklonu belega žarka; spektralne črte
  21.      spekulácija  -e ž (á) 1. filoz. teoretično mišljenje, ki ne upošteva prakse, izkustva: opirati se samo na spekulacijo; sholastična spekulacija / filozofska spekulacija 2. knjiž. premišljevanje, razmišljanje, zlasti teoretično: zanimiva spekulacija o čem / te spekulacije me ne zanimajo; brezplodne spekulacije; ekspr. to so prazne spekulacije
  22.      spekulatíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na spekulacijo: spekulativni elementi te filozofije / izkustvene in spekulativne metode; spekulativno mišljenje / spekulativna stran znanosti / spekulativna filozofija
  23.      speljáti  spéljem tudi -ám dov., spêlji speljíte; spêljal (á ẹ̄, ) 1. narediti, povzročiti, da se vozilo začne premikati: konj je težko speljal naloženi voz / voznik je prižgal motor in speljal // nepreh. začeti se premikati: na poledeneli cesti, v blatu avtomobil težko spelje 2. nar. zvoziti: speljati drva iz gozda; speljati s tovornjaki 3. narediti, da kaj pride z določenega mesta drugam: speljati vodo s travnika, v jarke; pren. režiser si je prizadeval speljati nove tokove v slovensko gledališče 4. narediti, da je kaj v določenem prostoru in ima določeno smer: speljati cesto mimo mesta; speljati plinovod, vodovod v naselje; speljati progo po dolini; speljati v loku, naravnost / speljati trto po brajdi / speljati promet po obvozni cesti // nav. ekspr. usmeriti, obrniti: speljati pogovor na šport; speljati pozornost poslušalcev drugam; speljati razpravo na stranski tir 5. nav. ekspr. s prepričevanjem povzročiti pri kom psihično pripravljenost, da kaj stori: sošolci so ga speljali na izlet; fant je pošten, pa so ga drugi speljali (na slaba pota); speljal ga je v klet in ga pošteno opil / v svet ga je speljala želja po boljšem življenju; nespametno je ravnal, ko se je dal speljati v tako tvegano zadevo; pren. mesečina jih je speljala na sprehod 6. ekspr., z dajalnikom navadno s prevaro doseči, da kdo dobi, kar je kdo drug imel ali mislil, da bo imel: speljati komu najboljše delavce / speljati prijatelju dekle / speljati športnemu tekmecu kolajno // vzeti, ukrasti: tatovi so mu speljali konja; speljati komu listnico iz žepa ● ekspr. speljati koga na led, v past prevarati, ukaniti ga; ekspr. speljati vodo na svoj mlin narediti kaj v svojo korist speljáti se nav. ekspr. 1. zdrsniti: sneg se je speljal s strehe; speljati se po hribu 2. priti skozi kaj ovirajočega: speljati se skozi luknjo v plotu spelján -a -o: čez reko je speljan most; cesta je speljana naravnost; pot je speljana v vijugah; voda je speljana v jarek; dobro speljano križišče; prim. izpeljati
  24.      speljeváti  -újem nedov.) 1. delati, povzročati, da se vozilo začne premikati: speljevati avtomobil, voz; počasi, previdno speljevati; speljevati in ustavljati // nepreh. začenjati se premikati: avtobusi v snežni brozgi težko speljujejo; lokomotiva že speljuje (s postaje) 2. nar. voziti: speljevati gnoj na njivo 3. delati, da kaj prehaja z določenega mesta drugam: speljevati vodo s travnika; speljevati vodo v kanal ∙ ekspr. speljevati vodo na svoj mlin govoriti, delati v svojo korist 4. nav. ekspr. s prepričevanjem povzročati pri kom psihično pripravljenost, da kaj stori: speljevali so ga, naj se jim pridruži / speljevati sošolce na slaba pota 5. ekspr., z dajalnikom navadno s prevaro skušati doseči, da kdo dobi, kar je kdo drug imel ali mislil, da bo imel: speljevati komu pomočnike / vsi vedo, da ji speljuje moža / speljevala ga je s pogledi zapeljevala; prim. izpeljevati
  25.      spéten  in spêten -tna -o prid. (ẹ̑; ē) šport., v zvezi spetna stoja stoja s petami skupaj: poskoki iz spetne v razkoračno stojo

   3.849 3.874 3.899 3.924 3.949 3.974 3.999 4.024 4.049 4.074  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA