Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ZK (224-248)

224.      nizkonóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. kratkonog: nizkonog pes ♪
225.      nízkost  -i ž (í) lastnost, značilnost nizkega: presenetila ga je nizkost stavb / zavedel se je nizkosti svojega položaja / ekspr. prizadela ga je nizkost ljudi nizkotnost ♪
226.      nizkôta  -e ž (ó) star. nizkotnost, nizkost: razkril je njegovo nizkoto / dovoljevali so mu brezumnosti in nizkoto ♪
227.      nizkôten  -tna -o prid. (ó) nav. ekspr. ki ima negativne moralne lastnosti: nizkoten človek / nizkotni nagibi; nizkotne pobude / nizkotno govorjenje nizkôtno prisl.: nizkotno ravnati ♪
228.      nizkotláčen  -čna -o prid. (ȃ) teh. nanašajoč se na področje sorazmerno nizkih tlakov: nizkotlačna para / nizkotlačni parni kotel; nizkotlačna centralna kurjava ♪
229.      nizkôtnež  -a m (ȏ) ekspr. nizkoten človek: ne dovoli, da bi ti ukazoval ta nizkotnež / ozmerjal ga je z nizkotnežem ♪
230.      nizkôtnica  -e ž (ȏ) ženska oblika od nizkotnež: kako ga je prevarala ta nizkotnica ♪
231.      nizkôtnost  -i ž (ó) nav. ekspr. lastnost, značilnost nizkotnega človeka: njegova nizkotnost ni poznala mej / nizkotnost misli in besed // nizkotno dejanje: kakšne nizkotnosti je počenjal ♪
232.      nôžka  -e ž (ō) redko nogica: otrokove nožke / dekle je dvignilo svojo nožko ♪
233.      opázka  -e ž (ȃ) 1. krajša, mimogrede izrečena misel, mnenje, ki izraža navadno negativen, odklonilen odnos do česa: opazka leti, meri nanj; ta opazka je bila namenjena prav vam; njena opazka je zadela v živo; delati opazke na račun pomanjkljive organizacije; na vse opazke tovarišev se je samo smejal; duhovita, pikra, ostra, zbadljiva opazka 2. knjiž. opomba: uredništvo je dodalo nekaj opazk / obrobna, podčrtna opazka ● zastar. svojih opazk ni pripovedovala drugim opažanj, vtisov ♪
234.      opólzkost  -i [u̯z] ž (ọ́) lastnost, značilnost opolzkega: obsodili so krutost in opolzkost nekaterih prizorov / opolzkosti in dvoumna namigovanja ♪
235.      otežkóčati  -am nedov. (ọ́) oteževati, ovirati: pot mu je otežkočala visoka trava / neurejene razmere otežkočajo pouk ♪
236.      otežkóčiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) otežiti, zavreti: snežni zameti so otežkočili promet / otežkočiti razumevanje z rabo tujk otežkóčen -a -o: promet je ponekod otežkočen; njihovo delo je bilo otežkočeno ♪
237.      ozko...  prvi del zloženk nanašajoč se na ozek: ozkoličen, ozkonos, ozkosrčnost, ozkotiren ♪
238.      ozkogrúdnost  -i ž (ú) knjiž., redko ozkosrčnost: ozkogrudnost in filistrsko samozadovoljstvo ♪
239.      ozkokrájen  -jna -o prid. (ȃ) ki ima ozke krajce, krajevce: ozkokrajen klobuk, slamnik ♪
240.      ozkolísten  -tna -o prid. (ȋ) ki ima ozke liste: sredstvo za uničevanje ozkolistnih plevelov ♦ bot. ozkolistni trpotec ♪
241.      ozkonós  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) zool., v zvezi ozkonose opice opice z ozkim nosnim pretinom, ki živijo v Aziji in Afriki, Catarrhina ♪
242.      ozkopŕs  -a -o prid. (ȓ r̄) ki ima ozek prsni koš: bil je ozkoprs in bled človek // zastar. ozkosrčen: ozkoprsi filistri ♪
243.      ozkopŕsen  -sna -o prid. (ȓ) ki ima ozek prsni koš: visok, ozkoprsen človek; bil je ozkoprsen in slaboten ♪
244.      ozkosŕčen  -čna -o prid. (ȓ) ki pri presojanju, vrednotenju upošteva samo določene kriterije, ki ne zajemajo pojava v celoti: ozkosrčen človek / besedilo je popravljal ozkosrčen korektor / ozkosrčno gledanje na kaj ozkosŕčno prisl.: ozkosrčno presojati ♪
245.      ozkosŕčnež  -a m (ȓ) ekspr. ozkosrčen človek: ozkosrčneži in birokrati ♪
246.      ozkosŕčnost  -i ž (ȓ) lastnost, značilnost ozkosrčnega človeka: znan je po svoji ozkosrčnosti ♪
247.      ózkost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost ozkega: ozkost prostora / nav. ekspr.: roman razkriva njihovo ozkost in hinavščino; moralna, nacionalna, politična ozkost; vsebinska ozkost revije ♪
248.      ozkotíren  -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ozki tir: ozkotirna proga, železnica / ozkotirni vagon ♪

   99 124 149 174 199 224 249 274 299 324