Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ZK (149-173)



  1.      izkrcevalíšče  -a s (í) kraj, prostor za izkrcavanje: urediti izkrcevališče
  2.      izkrceváti  -újem nedov.) izkrcavati: izkrcevati potnike
  3.      izkrčítev  -tve ž () glagolnik od izkrčiti: izkrčitev gozda
  4.      izkŕčiti  -im dov.) 1. odstraniti grmovje, drevje s koreninami vred, zlasti za pridobitev obdelovalne zemlje: izkrčiti gozd, grmovje / ves breg je izkrčil in preoral; naselili so se na ozemlju, ki so ga izkrčili njihovi predniki // odstraniti sploh: izkrčiti staro trsje; pren., ekspr. izkrčiti korenine zla 2. s krčenjem narediti: izkrčiti stezo / izkrčiti si pot skozi grmovje / izkrčiti si njivo; pren., ekspr. izkrčila sta si prostor za ples izkŕčen -a -o: izkrčeni gozdovi; ta svet je že dolgo izkrčen; izkrčena površina
  5.      izkréhati  -am dov. (ẹ̄) slabš. izkašljati: izkrehati gnoj, sluz / izkrehaj že, kaj misliš izkréhati se prenehati kašljati: bolnik se je izkrehal
  6.      izkresáti  -kréšem dov., izkrêši izkrešíte; izkrêsal (á ẹ́) v zvezi z ogenj, iskra z močnim tolčenjem, udarjanjem ob kaj trdega povzročiti nastanek ognja, iskre: izkresati iskro; s kresilom je izkresal ogenj; pren., ekspr. izkresati iskrico ljubezni v kom
  7.      izkričáti  -ím dov. (á í) 1. kriče reči, povedati: izkričal je nekaj besed; najrajši bi izkričal, da je morilec on / ekspr. kolporter je izkričal naslove novic 2. ekspr. silovito, brez pridržkov izraziti svoja čustva, razpoloženje: izkričati navdušenje, srečo / izkričati bolečino, trpljenje / pusti ga, da se izkriči izkričáti si ekspr. s kričanjem utruditi, pokvariti: izkričati si grlo, pljuča
  8.      izkričávati  -am nedov. () ekspr., redko kriče ponujati za prodajo namenjene stvari: pred stojnico je izkričaval prednosti svojega blaga
  9.      izkristalíti  -ím in izkristáliti -im dov., izkristálil ( í; ) min. povzročiti, da preide kaj v kristalno obliko: izkristaliti sol
  10.      izkristalizíranost  -i ž () knjiž. dovršenost, izoblikovanost: izkristaliziranost pesnikove misli
  11.      izkristalizírati  -am tudi skristalizírati -am dov. () kem., min. povzročiti, da preide kaj v kristalno obliko: izkristalizirati laktozo; sol se izkristalizira; izkristalizirati se v grobih kristalih izkristalizírati se tudi skristalizírati se ekspr. dobiti dokončno, jasno obliko, podobo: mnenja o tem so se izkristalizirala; njegovo stališče se še ni popolnoma izkristaliziralo / iz razprave se je izkristaliziralo, da je treba začeto delo nadaljevati izkristalizíran tudi skristalizíran -a -o: lik glavnega junaka je najbolj izkristaliziran; izkristalizirano mnenje
  12.      izkrivíti  -ím dov., izkrívil ( í) publ. popačiti, potvoriti: namenoma izkriviti podatke; izkriviti uradna poročila / izkriviti pesnikovo podobo; vse se je izkrivilo in izmaličilo izkrívljen -a -o: izkrivljene besede, informacije; resnica je zelo izkrivljena; prim. skriviti
  13.      izkrívljanje  -a s (í) glagolnik od izkrivljati: izkrivljanje zgodovinskih dejstev / izkrivljanje resnice
  14.      izkrívljati  -am nedov. (í) publ. pačiti, potvarjati: ta prikaz zelo izkrivlja zgodovinska dejstva; izkrivljati podatke / izkrivljati resnico
  15.      izkrívljenje  -a s () glagolnik od izkriviti: izkrivljenje zakonov / izkrivljenje resnice
  16.      izkrívljenost  -i ž () publ. lastnost, značilnost izkrivljenega: izkrivljenost podatkov / moralna izkrivljenost
  17.      izkrohotáti se  -ám se in -óčem se dov., ọ́) ekspr. prenehati se krohotati: počakal je, da so se izkrohotali, potem je nadaljeval pripovedovanje
  18.      izkrožíti  in izkróžiti -im dov. ( ọ́) redko izrezati, navadno v obliki stožca: izkrožiti gnili del jabolka; izkrožiti kokoši oči / izkrožiti pecivo iz testa
  19.      izkrtáčiti  -im dov.) s krtačenjem odstraniti iz česa: izkrtačiti prah iz hlač; izkrtačiti madež iz obleke; prim. skrtačiti
  20.      izkrvavéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. popolnoma izgubiti kri: ponesrečenec je izkrvavel; pren., knjiž. pesnikovo srce je izkrvavelo // knjiž. umreti: v vojni je izkrvavelo mnogo ljudi 2. ekspr. oslabeti zaradi velikih žrtev, izgub: dežela je izkrvavela v notranjih bojih izkrvavèl in izkrvavél -éla -o: izkrvavelo ljudstvo je životarilo ♦ agr. dobro izkrvavela žival žival, ki ji je ob zakolu odtekla vsa kri
  21.      izkrvavévati  -am nedov. (ẹ́) izgubljati kri: ranjenec izkrvaveva
  22.      izkrvavítev  -tve ž () glagolnik od izkrvaveti ali izkrvaviti: ranjenec je umrl zaradi izkrvavitve / dobra izkrvavitev živali ob zakolu
  23.      izkrvavíti  -ím dov., izkrvávil ( í) agr. povzročiti, narediti, da živali ob zakolu odteče vsa kri: zaklane živali so izkrvavili
  24.      izkúh  -a m () nekdaj preprosta, cenena javna kuhinja: hodila je po hrano v izkuh; obedoval je v izkuhih
  25.      izkúhati  -am dov.) 1. s kuhanjem dobiti, izločiti iz česa: izkuhati maščobo iz mesa 2. s (predolgim) kuhanjem povzročiti, da jed nima več zase značilnih snovi, lastnosti: izkuhati govedino izkúhan -a -o: izkuhana klobasa ni okusna

   24 49 74 99 124 149 174 199 224 249  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA