Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Voje (51-75)


  1.      svojeglávka  -e ž (ȃ) ekspr. svojeglava ženska: svojeglavka se spet kuja ♪
  2.      svojeglávnež  -a m (ȃ) star. svojeglav človek: fant je velik svojeglavnež ♪
  3.      svojeglávnost  -i ž (ā) star. svojeglavost: trpela je zaradi njegove trme in svojeglavnosti / to je naredil iz svojeglavnosti ♪
  4.      svojeglávost  -i ž (ā) lastnost svojeglavega človeka: očital ji je svojeglavost / vse to dela iz svojeglavosti ♪
  5.      svojepráven  -vna -o prid. (á ā) zastar. neodvisen, samostojen: politično svojepravna dežela ♦ jur. svojepravna oseba nekdaj oseba, ki ni pod očetovsko oblastjo ♪
  6.      svojerôčen  in svojeróčen -čna -o prid. (ō; ọ̄) ki ga kdo napiše sam, s svojo roko: svojeročne opombe / svojeročni podpis ∙ knjiž. podaril mu je svojeročen izdelek lasten svojerôčno in svojeróčno prislov od svojeročen: svojeročno podpisati; svojeročno napisana prošnja // pog. sam, brez tuje pomoči: svojeročno narediti; svojeročno pobeliti sobo / pismo je prinesel svojeročno osebno ♪
  7.      svojevóljen  -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) ki ravna po svoji volji, ne oziraje se na želje, zahteve drugih: svojevoljen in trmast človek; ta ženska je zelo svojevoljna // ki vsebuje, izraža tako ravnanje: svojevoljen poseg, ukrep / svojevoljna prekinitev dela samovoljna prekinitev dela svojevóljno prisl.: svojevoljno ravnati ♪
  8.      svojevóljnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost svojevoljnega človeka: svojevoljnost otroka; očitali so ji svojevoljnost in trmoglavost / ekspr. tu je namesto discipline vladala svojevoljnost / podložniki so bili prepuščeni svojevoljnosti fevdalcev samovolji ♪
  9.      svojevŕsten  -tna -o prid., svojevŕstnejši (ȓ) ki ima lastnosti, značilnosti, po katerih se razlikuje od drugih: njen mož je svojevrsten človek / svojevrstna lepota; svojevrstno mišljenje / živi svojevrstno življenje / to je ena najsvojevrstnejših novel; ta zgradba je svojevrstno delo svojevŕstno prisl.: svojevrstno zgrajen grad ♪
  10.      svojevŕstnež  -a m (ȓ) ekspr. svojevrsten človek: imeli so ga za svojevrstneža ♪
  11.      svojevŕstnost  -i ž (ȓ) lastnost, značilnost svojevrstnega: svojevrstnost človeka / svojevrstnost ustvarjanja; svojevrstnost v obliki, razvoju / narodna svojevrstnost; pisatelj je hotel dokazati našo svojevrstnost in samobitnost / ekspr. pozna življenje v vsej njegovi svojevrstnosti ♪
  12.      tíkpovôjen  -jna -o prid. (ȋ-ō) knjiž. nanašajoč se na čas tik po vojni: tikpovojne razmere / tikpovojni čas // nanašajoč se na čas tik po drugi svetovni vojni: značilnosti tikpovojnega slovenskega pesništva ♪
  13.      travojéd  -a m (ẹ̑ ẹ̄) travojeda žival: prebavila travojedov ♪
  14.      travojéd  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) ki se hrani z rastlinami, zlasti s travo: travojede živali ♪
  15.      travojédec  -dca m (ẹ̑) travojeda žival: govedo, kopitarji in drugi travojedci ♪
  16.      travojéden  -dna -o prid. (ẹ̄) redko travojed: ovce, koze, govedo in druge travojedne živali ♪
  17.      tvójec  -jca m (ọ̄) nav. mn., star. član tvoje družine: odpuščam tebi in tvojcem ♪
  18.      vzvójen  -jna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na vzvoj: vzvojna napetost, obremenitev / vzvojna vzmet vzmet v obliki palice, ki prenaša navor ♪
  19.      zasvojênec  -nca m (é) kdor je zasvojen: zdraviti zasvojence / zasvojenec z mamili ♪
  20.      zasvojênost  -i ž (é) stanje zasvojenega človeka: alkohol, kajenje povzroča zasvojenost; zdraviti se zaradi zasvojenosti; zasvojenost z mamili / psihična zasvojenost pri kateri se zasvojenec vrača k uživanju kake snovi zaradi spomina na njen ugodni učinek; telesna zasvojenost pri kateri se ob prekinitvi pojavijo abstinenčne težave ♪
  21.      zavójek  -jka m (ọ̑) knjiž. zavita, vijugasta črta kot del zlasti z roko zapisane črke: zavojek v spodnjem delu črke; rokopis z zavojki // kar je, poteka v zaviti, vijugasti obliki, črti: zavojki ročajev / ornament z zavojki ♪
  22.      zavójen  -jna -o prid. (ọ̑) ki je za zavijanje: zavojni stroški / zavojni papir ♪
  23.      zavojeválec  -lca [u̯c] m (ȃ) knjiž. osvajalec: fašistični zavojevalci; boj proti zavojevalcem / zavojevalec vrhov / zavojevalec ženskih src ♪
  24.      zavojeválen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. osvajalen: zavojevalni načrt; zavojevalna politika / zavojevalne vojne / zavojevalne čete ♪
  25.      zavojeválski  -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ȃ) knjiž. osvajalski: zavojevalska vojska / zavojevalska politika ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA