Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Voje (301-325)


  1.      domišljàv  -áva -o prid. (ȁ á) ki ima pretirano dobro mnenje o sebi: domišljav človek; dekle je domišljavo / bila je domišljava zaradi svoje lepote, redko na svojo lepoto / domišljavo vedenje ♪
  2.      domóv  stil. domú prisl. (ọ̄; ū) v domačo hišo, v svoje stanovanje: iti, nesti, odpraviti se domov; spraviti pšenico domov; pisati domov ženi; domov gredé; na poti domov / domov k bratu; elipt.: mudi se mi domov; ne najde domov; domov bi rada; ti ne znaš nikdar domov; otroci silijo domov ∙ pastir žene živino domov v domači hlev; domov ima kake četrt ure do doma; v službi ima toliko dela, da ga jemlje tudi domov da dela za službo tudi doma; ekspr. za hip je pogledal, skočil domov za malo časa se je ustavil doma; žarg., igr. spraviti vse kralje domov dobiti, vzeti vse kralje // v domači kraj, v domačo deželo: izseljenci se vračajo domov ♪
  3.      domovánje  -a s (ȃ) 1. knjiž. dom, bivališče: čebele poletijo včasih tudi po več kilometrov od svojega domovanja; zvečer so se vračali v svoje domovanje; obstal je na pragu svojega novega domovanja / posamezna domovanja obdajajo vinogradi in sadovnjaki ∙ vznes. zadnje domovanje grob, pokopališče 2. star. kmetija, domačija: domovanje je prepustil sinu ♪
  4.      domovínica  -e ž (í) ekspr. manjšalnica od domovina: opeva lepoto svoje domovinice ♪
  5.      domóvje  -a s (ọ̑) 1. star. dom, hiša: kupil si je lepo domovje; njegovo domovje je bilo sezidano na skalo; v bregu je opazil obrise samotnega domovja / samci teh živali le redko zapustijo svoje domovje bivališče 2. zastar. domovina: žrtvovali so tudi življenje za svoje domovje ♪
  6.      donkihótstvo  -a s (ọ̑) ekspr. ravnanje ali vedenje, podobno don Kihotovemu: vaše dejanje je donkihotstvo / politično donkihotstvo; uvidel je nesmiselnost svojega donkihotstva ♪
  7.      donòs  -ôsa m (ȍ ó) ekon. 1. pridelek na določenem zemljišču v določenem razdobju: z razvojem agrotehnike so se povečali donosi v našem kmetijstvu; doseči večji donos; gozdni donos; donos koruze, pšenice / povprečni hektarski donos na leto 2. nav. ed. uspeh kake pridobitne dejavnosti v določenem razdobju, izražen v denarju; dohodek: donos gospodarske organizacije se je povečal; davek od donosa / čisti, kosmati donos ◊ čeb. letni donos medu količina medu, ki jo dobi čebelar od čebelje družine v enem letu; fin. katastrski donos z zemljiškim katastrom določen povprečni donos zemljiške parcele ♪
  8.      dopadênje  -a s (é) star. zadovoljstvo, ponos: mati je z dopadenjem gledala na svojega sina; očitno dopadenje / občinstvo ga je sprejelo z dopadenjem z navdušenjem, odobravanjem ∙ star. imeti dopadenje nad kom biti zadovoljen, vesel, da je tak ♪
  9.      dopisovánje  -a s (ȃ) glagolnik od dopisovati: a) dopisovanje v časopise / trgovsko, uradno dopisovanje b) dopisovanje opomb c) omenil je tudi svoje dopisovanje s Cankarjem ♪
  10.      dopláčati  in doplačáti -am dov. (á á á) dodati, plačati manjkajoči del kake vsote: doplačati povišek pristojbine; sto dinarjev je doplačal iz svojega / za vožnjo v prvem razredu boste morali doplačati ♪
  11.      dopolnjeváti  -újem [u̯n] nedov. (á ȗ) 1. dajati (k) čemu še kaj, zlasti kar manjka: dopolnjevati asortiment izdelkov; dopolnjeval je svoj referat; dopolnjevati zaloge živil ♦ mat. delati računsko operacijo, pri kateri se doda znanemu seštevancu toliko, da se dobi znana vsota // dodajati do polne mere: dopolnjevati sode / profesor dopolnjuje svojo učno obveznost na drugi šoli 2. zastar. izpolnjevati: vsak mora dopolnjevati svoje naloge dopolnjeváti se imeti take različne lastnosti, da dajo skupaj skladno celoto: prijatelja se dobro dopolnjujeta / rastlinska in živinorejska proizvodnja se dopolnjujeta; teorija in praksa se dopolnjujeta dopolnjujóč -a -e: ohranjal je tradicijo, dopolnjujoč jo z novo vsebino; dopolnjujoče besede ♪
  12.      dopústniški  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na dopustnike ali dopust: svoje dopustniške dneve preživlja v gorah; dopustniška sezona / dopustniški kraji; dopustniške olajšave ♪
  13.      doráslost  -i ž (á) stanje doraslega človeka, živali: doseči doraslost; doraslost živine / kaj vse doživlja otrok do svoje doraslosti ♪
  14.      dorásti  -rástem in -rásem dov. (á) 1. doseči končno stopnjo rasti: zgodaj je dorastel, že pri sedemnajstih letih / ta vrsta trave hitro doraste; drevo je dorastlo v nekaj letih // postati nekoliko večji, starejši: z otroki so skrbi, ko so majhni in ko dorastejo / mladiči so dorastli in zapustili gnezdo // navadno v zvezi z za postati sposoben, primeren za kaj: ko so sinovi dorastli za delo, je bilo lažje; komaj je dorastel za pastirja, je moral z doma 2. z rastjo doseči: sin je že dorastel očeta / drevo je dorastlo do strehe // dobiti dokončno podobo, razviti se: dorastla je v lepo dekle / fant doraste v moža ● fant je dorastel med glasbeniki ves čas svojega doraščanja je živel med njimi; star. še ni vrha dorastel še ni dorastel, postal mož doráščen -a -o: nisi še doraščena in ne več otrok; doraščeno drevje; prim. dorasel ♪
  15.      doségati  -am nedov. (ẹ̄) 1. s prizadevanjem, dejavnostjo prihajati do česa: dosegati cilje; dosegati svoj namen // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, ki ga določa samostalnik: dosegati napredek, uspeh; moštvo dosega zmage 2. v celoti opravljati, izpolnjevati: dosegati normo, plan 3. biti enak, enakovreden komu: po umetniški vrednosti dosega pisatelj svoje sodobnike / konzerve nikoli ne dosegajo sveže pripravljene hrane ● ta drevesa dosegajo višino do sto metrov so visoka do sto metrov ♪
  16.      dosézati  -am nedov. (ẹ̄) dosegati: dosezati cilje / dosezati velike uspehe / čeprav je mlajši, doseza po sposobnosti vse svoje tovariše ♪
  17.      dosléden  -dna -o prid., doslédnejši (ẹ̑) ki dela, ravna vedno po določenih načelih: biti dosleden pri svojem delu; ostal je vedno dosleden in zvest svojemu prepričanju; dosleden vzgojitelj / bil je najdoslednejši bojevnik za samoodločbo narodov; dosleden zagovornik delavstva // ki je brez bistvenih sprememb, odstopanj: takrat je bil še daleč od doslednega materializma; dosleden program; vzgoja mora biti dosledna doslédno prisl.: dosledno se drži svoje teorije; vlada dosledno izvaja svojo politiko; zahteve šol bi morale biti dosledneje usklajene z učnimi programi / ekspr.: vabil jo je na izlete, a ga je dosledno odbijala vztrajno, kar naprej; na zaslišanjih vse dosledno taji prav vse, čisto vse ♪
  18.      doslédnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost doslednega človeka: všeč mi je njegova doslednost; učiteljeva doslednost pri vzgoji; njihova doslednost v izvajanju načrtov / svoje naloge bomo morali izpolnjevati še z večjo doslednostjo; logična, znanstvena doslednost; ekspr. svoje delo opravlja z matematično doslednostjo zelo natančno / doslednost mišljenja; doslednost značajev v romanu ♪
  19.      dostáven  -vna -o prid. (ā) nanašajoč se na dostavo: dostavna vozila / v svojem dostavnem okolišu redno dostavlja pošto / dostavni avtomobil zaprt avtomobil za prevoz blaga, zlasti živil ◊ adm. dostavna knjiga knjiga, v kateri naslovnik s podpisom potrdi prejem pošiljke; fot. dostavna leča leča, s katero se podaljšuje ali skrajšuje goriščna razdalja objektiva ♪
  20.      dostáviti  -im dov. (á ȃ) 1. prinesti, pripeljati kaj na določen kraj: dostaviti kruh; dostaviti telegram; kupljeno blago vam po želji dostavimo na dom / pisar.: analizo o turističnem prometu smo dostavili uredništvom dnevnih listov; dostavili vam bomo cenik svojih izdelkov poslali 2. dodatno, zraven povedati: dostavila je še nekaj besed; dostavili bomo še neko podrobnost; lahko greš, je dostavil tišje / marsikaj je dostavil iz svojega dostávljen -a -o: pravočasno dostavljeno blago ♪
  21.      dostojánstvo  -a s (ȃ) 1. dostojanstveno vedenje, ravnanje: v vsaki situaciji je znal ohraniti svoje dostojanstvo // čast, ponos: teptati, žaliti človeško dostojanstvo; dostojanstvo osebnosti 2. visok družbeni položaj: odložil je znamenja rektorskega dostojanstva ♪
  22.      dostójen  -jna -o prid., dostójnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki se vede v skladu z moralnimi, družabnimi pravili: dostojen človek; fant je dostojen; bodite dostojni! / dostojna družba; dostojno vedenje 2. nav. ekspr. ki po kvaliteti ustreza zahtevam, potrebam: te informacije lahko dobimo v vsakem kolikor toliko dostojnem priročniku; izvedba dela je bila dostojna / razprava je bila na dostojni višini / nimam dostojne obleke za tako slavnost; dostojno stanovanje // neprav., z rodilnikom vreden: tak sin je dostojen svojega očeta; človeka dostojno življenje dostójno prisl.: dekle se oblači dostojno; dostojno pozdraviti, se vesti ♪
  23.      dostójnost  -i ž (ọ́) 1. dostojno vedenje, ravnanje: od vas zahtevamo dostojnost; to presega vse meje dostojnosti / dostojnost govorjenja 2. zastar. dostojanstvenost: svoje delo je opravljal s slovesno dostojnostjo ♪
  24.      dostópnost  tudi dostôpnost -i ž (ọ́; ó) značilnost dostopnega: koča je zaradi lahke dostopnosti zelo obiskana / dostopnost listin, zapisov / težka dostopnost dramskega dela; dostopnost pouka / priljubljen je bil zaradi svoje dostopnosti ♪
  25.      dovršíti  -ím dov., dovŕšil (ȋ í) 1. knjiž. dokončati, končati: pisatelj je dovršil roman / svoje naloge ni mogel dovršiti; dovršil je svoje delo / dovršiti šolo, študij 2. živeti do določene dobe; dopolniti: otrok je dovršil sedmo leto dovršívši zastar.: dovršivši študije, je bil vzgojitelj pri grofovski družini dovršèn -êna -o 1. deležnik od dovršiti: ko je bilo delo dovršeno, se je zadovoljno nasmehnil; proces še ni popolnoma dovršen 2. ki je po svojih lastnostih, značilnostih brez napak, pomanjkljivosti: dovršen prevod; svoje misli podaja v dovršeni obliki; pesnik je stopil v javnost kot dovršena osebnost; oblikovno dovršeni stavki; tehnično dovršen stroj; prisl.: dovršeno obvlada tri jezike ♪

   176 201 226 251 276 301 326 351 376 401  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA