Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Voje (26-50)

26.      nèrazdvójen  -jna -o prid. (ȅ-ọ̄) publ. neločljiv, nerazdružen: nerazdvojna zveza nèrazdvójno prisl.: nerazdvojno povezan s čim ♪
27.      osamosvojeváti  -újem nedov. (á ȗ) redko osamosvajati: osamosvojevati podjetja / kolonije se osamosvojujejo ♪
28.      osvojeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) osvajalec: fašistični osvojevalci / osvojevalci gorskih vrhov ♪
29.      ovójek  -jka m (ọ̑) star. tanka plast tkiva, ki kaj obdaja, zlasti seme; ovoj: ovojek semena / ovojek sviloprejke ◊ bot. ovršni listi socvetja ♪
30.      ovójen  -jna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ovoj ali ovijanje: ovojni material / ovojni papir / nekaj informacij o avtorju najdemo na ovojnem listu ovitku ◊ elektr. ovojna napetost napetost, ki se inducira v enem ovoju; tisk. ovojna tiskovna plošča tiskovna plošča, ki se pripne na tiskovni valj ♪
31.      podvójen  -jna -o prid. (ọ̑) knjiž., redko paren: podvojni organi; podvojna kost ♪
32.      podvojênost  -i ž (é) lastnost, značilnost podvojenega: podvojenost mnenj, ocen / knjiž. moralna podvojenost dvoličnost ♪
33.      podvojeváti  -újem nedov. (á ȗ) redko podvajati: podvojevati cene / pravilno gnojenje podvojuje pridelek množi, veča ♪
34.      posvojênec  -nca m (é) kdor je posvojen: po pokojniku je dedoval tudi njegov posvojenec ♪
35.      posvojênka  -e ž (é) ženska oblika od posvojenec: pokojnik je zapustil dva sina in posvojenko ♪
36.      povójec  -jca m (ọ̑) zastar. povoj: s seboj je vzela plenice in povojce ♪
37.      povôjen  -jna -o prid. (ō) nanašajoč se na čas po vojni: povojni mednarodni odnosi; prva povojna leta / medvojno in povojno družbeno dogajanje // nanašajoč se na čas po drugi svetovni vojni: povojna dramatika; povojna obnova ♪
38.      predvôjen  -jna -o prid. (ō) nanašajoč se na čas pred vojno: predvojni dogodki / v romanu obravnava snov iz predvojne in medvojne dobe // nanašajoč se na čas pred drugo svetovno vojno: predvojni komunisti / opisuje predvojne razmere ♪
39.      prevójen  -jna -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na previjanje: prevojni mehanizem 2. nanašajoč se na prevoj 2: prevojni samoglasniki / prevojna stopnja neenakost prevojnih samoglasnikov zaradi njihove različne kolikosti ali kakovosti; polna prevojna stopnja ◊ geom. prevojna točka točka, v kateri krivulja spremeni smer zavijanja ♪
40.      prótivôjen  -jna -o prid. (ọ̑-ó) ki je proti vojni: protivojne demonstracije / protivojni film ♪
41.      razdvojênec  -nca m (é) knjiž. razdvojen človek: bil je tipičen razdvojenec, vedno razpet med dvema skrajnostma ♪
42.      razdvojênost  -i ž (é) stanje razdvojenega človeka: v njegovem glasu je čutila razdvojenost; v razdvojenosti ni vedela, kaj bi storila; pesnikova razdvojenost; razdvojenost mladostnika; nemir in razdvojenost / duševna, notranja razdvojenost ● knjiž. zaradi razdvojenosti so bili uporniki premagani neenotnosti; knjiž. razdvojenost človekove narave dvojnost ♪
43.      razvójen  -jna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na razvoj: razvojni ciklus, proces; razvojna doba; razvojna stopnja / razvojni nauk; razvojna teorija / razvojne možnosti, zakonitosti; razvojna načela našega gospodarstva / dela v razvojnem laboratoriju; razvojni program tovarne / razvojni inženir inženir, ki skrbi za izboljšavo in uvajanje novih proizvodnih metod ♦ šol. razvojni oddelek oddelek za nadpovprečno ali podpovprečno razvite učence, v katerem je pouk prilagojen njihovim sposobnostim razvójno prisl.: razvojno se spreminjati ♦ ped. razvojno moten otrok otrok, oviran v normalni rasti, vzgoji ♪
44.      samosvójec  -jca m (ọ̑) knjiž., redko samosvoj človek: občudovala je tega drznega samosvojca ♪
45.      svójec  -jca m (ọ̄) nav. mn. član družine: okrog postelje umirajočega so stali svojci; za svojcem je dolgo žaloval; ljubezen do svojcev in domače hiše ♪
46.      svoječásen  -sna -o prid. (á) star. nekdanji: svoječasni učitelj / poročal je o svoječasnem življenju te dežele svoječásno prisl. včasih, nekdaj: svoječasno so bila tukaj vrata ♪
47.      svojeglàv  in svojegláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ki ravna ne oziraje se na mnenje, nasvete drugih: svojeglav človek; je trmast in svojeglav; bila je preveč svojeglava svojeglávo prisl.: ne ravnaj tako svojeglavo ∙ ekspr. svojeglavo vztraja, da ni res trmasto ♪
48.      svojeglávec  -vca m (ȃ) ekspr. svojeglav človek: fant je velik svojeglavec ♪
49.      svojegláven  -vna -o prid. (ā) star. svojeglav: svojeglaven fant; ta ženska je ošabna in svojeglavna svojeglávno prisl.: svojeglavno ravnati ♪
50.      svojegláviti  -im nedov. (á ȃ) ekspr. ravnati ne oziraje se na mnenje, nasvete drugih: ta človek preveč svojeglavi ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226