Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Voje (1.101-1.125)


  1.      nènaklónjenost  -i ž (ȅ-ọ́) negativen odnos do koga: njegova nenaklonjenost ga je bolela; ni mogel skriti svoje nenaklonjenosti do njega / nenaklonjenost občinstva je sprejemal ravnodušno / evfem. nenadoma je začutil v sebi veliko nenaklonjenost do teh ljudi sovražnost ♪
  2.      nènarejênost  -i ž (ȅ-é) knjiž. naravnost, preprostost: osebe v romanu privlačujejo zaradi svoje nenarejenosti / nenarejenost njegovega veselja je bila zelo prepričljiva resničnost, iskrenost ♪
  3.      nènormálen  -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni normalen: nenormalni odnosi, pojavi / ima nenormalen krvni obtok; nenormalna rast / znašel se je v nenormalnem položaju nenavadnem // duševno nerazvit, neuravnovešen: pisatelj je izbral za svoje junake nenormalne ljudi / znaki bolne, nenormalne duševnosti nènormálno prisl.: razvoj poteka zelo nenormalno; nenormalno velik človek ♪
  4.      nèobŕzdan  -a -o prid. (ȅ-r̄) 1. ki ni obrzdan: pred hlevom je stal neobrzdan konj / knjiž. neobrzdan človek / knjiž. ni znal krotiti svojega neobrzdanega jezika ∙ ekspr. neobrzdan otrok neugnan, razposajen; knjiž. poznali so njegovo neobrzdano življenje razuzdano, razvratno 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neobrzdana jeza, strast; neobrzdano navdušenje nèobŕzdano prisl.: neobrzdano veseljačiti ♪
  5.      nèodkrítost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost neodkritega človeka: zaradi svoje neodkritosti ni bil priljubljen / bolela ga je neodkritost njegovih besed ♪
  6.      nèodobrávanje  -a s (ȅ-ȃ) kar je nasprotno, drugačno od odobravanja: s tem je izrazil svoje neodobravanje; očitno neodobravanje / z neodobravanjem reči kaj ♪
  7.      nèokús  -a m (ȅ-ȗ) kar je nasprotno, drugačno od okusa: vsakdo se oblači po svojem okusu ali neokusu / ekspr. stanovanje je opremljeno s precejšnjim neokusom / ekspr. njegovo razpoloženje se je stopnjevalo do neokusa zelo ♪
  8.      nèolíkanost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost neolikanega človeka: njegova neolikanost se mu bo še maščevala / ni dobrodošel v družbi zaradi svoje neolikanosti ♪
  9.      nèpogrešljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. nav. ekspr. ki se ne da pogrešiti, pogrešati: to je nepogrešljiv pripomoček pri delu / na tem mestu je res nepogrešljiv / hodila je pokonci, z nepogrešljivim sončnikom v rokah ∙ ekspr. svoje delo opravlja z nepogrešljivo natančnostjo zelo veliko 2. publ. pravilen, natančen: predvidevanje se je izkazalo za nepogrešljivo nèpogrešljívo prisl.: nepogrešljivo sklepati ♪
  10.      nèpogrešljívost  -i ž (ȅ-í) nav. ekspr. lastnost, značilnost nepogrešljivega: govorili so o nepogrešljivosti nekaterih snovi za rast / publ. bil je prepričan o nepogrešljivosti svojega stališča ♪
  11.      nèpomémbnost  -i ž (ȅ-ẹ̄) lastnost, značilnost nepomembnega: nezgoda jim je kljub nepomembnosti pokvarila izlet / zavedal se je svoje nepomembnosti / knjiž. bolela ga je nepomembnost njegovega naroda / govoriti, pripovedovati nepomembnosti ♪
  12.      nèpotrébnost  -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost nepotrebnega: dokazoval je nepotrebnost tujk / ekspr. hudo mu je bilo ob spoznanju svoje nepotrebnosti / knjiž. kupovati nepotrebnosti nepotrebne stvari ♪
  13.      nepríden  -dna -o prid. (í ȋ) zastar. 1. malo vreden, nekoristen: daleč okrog se je razprostiral prazen, nepriden svet 2. malovreden, ničvreden: veliko žalosti je prestal zaradi svojega nepridnega sina ♪
  14.      nèprilagodljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neprilagodljivega človeka: zaradi svoje neprilagodljivosti ima velike težave; družbena neprilagodljivost / neprilagodljivost novim razmeram ♪
  15.      nèpríličnost  -i ž (ȅ-í) neprimernost: spoznal je nepriličnost svojega predloga // star. neprijetnost, težava: večkrat se mu je primerila kaka nepriličnost ♪
  16.      nèpriljúbljenost  -i ž (ȅ-ú) stanje nepriljubljenega človeka: zavedal se je svoje nepriljubljenosti / nepriljubljenost dimnikarskega poklica ♪
  17.      nèpriprávljenost  -i ž (ȅ-ȃ) stanje nepripravljenega človeka: naloge niso opravili zaradi svoje nepripravljenosti / nepripravljenost na življenje // pomanjkanje volje, hotenja za kaj: pokazati nepripravljenost za pomoč ♪
  18.      nèpristránskost  -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost nepristranskega: bil je priljubljen zaradi svoje nepristranskosti / nepristranskost kritike ♪
  19.      nèravnovésje  -a s (ȅ-ẹ̑) kar je nasprotno, drugačno od ravnovesja: zmanjšati neravnovesje / neravnovesje med kmetijskim in industrijskim razvojem / pomanjkljivost romana je v neravnovesju dogajanja ♪
  20.      nèrazločljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. knjiž. neločljiv, nerazdružen: to dvoje je nerazločljivo / ekspr. nerazločljiva prijatelja 2. star. nerazločen, nejasen: nerazločljivo šepetanje ♪
  21.      nèrazpoložênje  -a s (ȅ-é) 1. stanje nerazpoloženega človeka: ni mogel skriti svojega nerazpoloženja; njegov glas je izražal nerazpoloženje / njegovo nerazpoloženje za pisanje traja že dalj časa 2. knjiž. nezadovoljstvo, nejevolja: s takimi govoricami se povzroča nerazpoloženje; ukrep je vzbudil splošno nerazpoloženje ● ekspr. nerazpoloženja do njega niso mogli skriti nenaklonjenosti ♪
  22.      nèrazsódnost  -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost nerazsodnega človeka: zaradi svoje nerazsodnosti jim je delal velike težave / v navalu nerazsodnosti ga je udaril ∙ ekspr. razburil se je do nerazsodnosti zelo ♪
  23.      neróden  -dna -o prid., neródnejši (ọ́ ọ̑) 1. ki pri gibanju, hoji, opravljanju zlasti fizičnega dela ne ravna tako, kot se pričakuje: nerodna je in vse pokvari, razbije; kako si neroden; fant ni za ta poklic, je preveč neroden; ne bodi tako neroden; pri telovadbi je zelo neroden; neroden je kot štor; tako je nerodna, da še gumba ne zna prav prišiti / neroden plesalec // ki se ne vede, ne ravna popolnoma v skladu z družabnimi pravili: fant je še neroden; pri predstavljanju je bil preveč neroden; v ženski družbi je precej neroden / ekspr. pripovedovati nerodne šale neprimerne, neumestne 2. ki zaradi velikosti, nesorazmernih oblik ne ustreza a) dobro namenu: nerodni čevlji; nerodni stoli; nerodno ležišče b) estetskemu videzu: velik, neroden človek / spoznal ga je po nerodni hoji / z nerodnimi črkami je napisal svoje ime 3. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki povzroča neprijetnosti, težave: to je res nerodna zadeva; nerodno dejanje, vprašanje / pot je strma in nerodna slaba / nenadoma se je znašel v zelo nerodnem položaju mučnem, zoprnem ● ekspr. takrat smo preživljali nerodne čase hude, težke; star. fant ni nerodne glave je bister, pameten; ekspr. potrpi z njim, je pač v nerodnih letih v puberteti neródno 1. prislov od neroden: nerodno hoditi; tako nerodno je padel, da si je prebil čelo 2. v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neugoden občutek: bilo mu je zelo nerodno, ko so govorili o njem; ko ga je zagledala, ji je postalo malo nerodno ● star. te besede so ji šle nerodno iz ust nerada, težko je to povedala; star. prišli smo precej nerodno ob nepravem, neprimernem času; sam.: narediti, reči kaj nerodnega; po nerodnem je razbil kozarec ♪
  24.      neródnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost nerodnega človeka: zaradi svoje nerodnosti ni mogel dobiti dekleta / po nerodnosti je razbil kozarec / narediti, ekspr. zagrešiti nerodnosti ∙ zabresti v nerodnosti zabresti v težave ♪
  25.      nèsebíčen  -čna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni sebičen: nesebičen človek; izkazal se je kot nesebičen prijatelj / dal mu je nesebičen nasvet; nesebična ljubezen nèsebíčno prisl.: nesebično ravnati; nesebično je služil svojemu narodu ♪

   976 1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA