Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Vinica (25)

1.      víničar  -ja m (ȋ) 1. do 1945 kdor za stanovanje v hiši pri vinogradu in za plačilo v pridelku, denarju obdeluje tuj vinograd: haloški viničarji; siromaštvo viničarjev; vinogradniki in viničarji 2. zastar. vinogradnik: bogat, ugleden viničar ♪
2.      viničaríja  -e ž (ȋ) do 1945 hiša, navadno z manjšim zemljiščem, v kateri stanuje viničar: živeti v viničariji; razpadajoča viničarija; vinograd z viničarijo ♪
3.      viničáriti  -im nedov. (á ȃ) do 1945 za stanovanje v hiši pri vinogradu in za plačilo v pridelku, denarju obdelovati tuj vinograd: viničariti na nekdaj lastnem vinogradu ♪
4.      víničarjev  -a -o (ȋ) svojilni pridevnik od viničar: viničarjeva žena ♪
5.      víničarka  -e ž (ȋ) viničarjeva žena: v vinogradu je delala vsa družina: viničar, viničarka in otroci ♪
6.      víničarski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na viničarje ali viničarstvo: viničarska hiša / viničarske obveznosti; viničarsko razmerje / viničarska knjižica knjižica s podatki o viničarskem razmerju; sam.: poročil se je z viničarsko ♪
7.      víničarstvo  -a s (ȋ) do 1945 obstoj viničarjev: nastanek, zgodovina viničarstva ♪
8.      domovínica  -e ž (í) ekspr. manjšalnica od domovina: opeva lepoto svoje domovinice ♪
9.      trgovínica  -e ž (í) nav. ekspr. manjšalnica od trgovina 3: vstopiti v trgovinico / odpreti novo trgovinico ♪
10.      živínica  -e ž (í) ekspr. manjšalnica od živina: krmiti, rediti živinico; lepa živinica / ob cvetenju ajde so čebelarji pripeljali živinico na pašo čebele ● ekspr. iti na planino po svoje živinice krave, vole, ovce ♪
11.      beračíja  -e ž (ȋ) ekspr. 1. majhno, revno premoženje: nakladala je na voz svojo beračijo / priženiti se na beračijo 2. redko beračenje: biti obsojen zaradi beračije 3. redko zelo revni ljudje: za delo je najemal viničarsko beračijo ♪
12.      déloma  prisl. (ẹ̄) ne popolnoma, delno: nesreče je deloma sam kriv; poskus se je posrečil le deloma / viničarji so imeli deloma svojo zemljo nekateri so imeli svojo zemljo / piše deloma v verzih, deloma v prozi ♪
13.      goríčar  -ja m (ȋ) nar. vzhodno vinogradnik, viničar ♪
14.      háloški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na Haložane ali Haloze: haloški viničarji / haloško vino ♪
15.      húbar  -ja m (ȗ) 1. kdor ima hubo: hubarji so pasli živino na skupnih pašnikih 2. nekdaj najemni delavec na gozdnem posestvu: socialno vprašanje hubarjev in viničarjev ♪
16.      odslužíti  in odslúžiti -im dov. (ȋ ú) 1. v kmečkem okolju z delom nadomestiti dolžno plačilo za kaj: vsega posojenega denarja mu še ni odslužil; stanovanje in hrano jim je morala odslužiti 2. končati določen čas trajajočo obvezno dejavnost: odslužiti vojaški rok / ekspr. odslužiti vajensko dobo / pog. odslužiti kazen prestati 3. ekspr. izrabiti se, dotrajati: cesta je odslužila; stroji so že odslužili // zaradi starosti postati nesposoben za delo: hotel se je znebiti hlapca, ki je že odslužil / ko je pes odslužil, ga je dal ustreliti odslúžen -a -o: stari odsluženi viničarji; pohištvo je bilo staro in odsluženo ♪
17.      ófer  tudi ófar -ja m (ọ̑) na Štajerskem in Koroškem, nekdaj delavec, ki plačuje stanovanje z delom na lastnikovem posestvu: oferji, viničarji in kočarji ♪
18.      patrón ¹ -a m (ọ̑) 1. rel. svetnik, izbran za zaščitnika osebe, cerkve; zavetnik: sv. Urban je njegov patron; priporočiti se svojemu patronu; župnijski patron / konjski patron; patron viničarjev // knjiž. pokrovitelj: patron razstave 2. ekspr., navadno s prilastkom človek kot nosilec določenih lastnosti: imaš pa dobrega patrona, da ti vse to plača; s takim dolgočasnim patronom se nočem družiti / ti si pa res čuden patron; iron. ti si pa lep patron // človek, oseba sploh: kaj vem odkod je prišel ta patron 3. v nekaterih deželah delodajalec, gospodar: patron je začel odpuščati delavce; imeli so dobrega patrona ◊ zgod. patron nekdaj oseba, ki ustanovi beneficij; pri starih Rimljanih patricij, ki varuje, ščiti socialno nižje stoječo osebo ♪
19.      posvojíti  -ím dov., posvójil (ȋ í) vzeti tujega otroka za svojega: posvojil ga je stric; pren. nekatere plese tujih dežel je naše ljudstvo posvojilo ∙ evfem. včasih je tudi kaj posvojil ukradel posvojèn -êna -o: pravice posvojenega otroka; deček je bil posvojen kmalu po rojstvu; trgovinica s posvojenim imenom boutique ♪
20.      špàn  špána m (ȁ á) zgod. nadzornik na posestvu, ki ga zemljiški gospod izbere med tlačani: postati špan / grajski špan ● viničarji so za delo dobivali špane nekdaj ploščice kot potrdilo o opravljenem delu; star. srenjski špan načelnik srenje, (vaški) župan ♪
21.      štacúnica  -e ž (ú) nižje pog. trgovinica: imel je skromno štacunico; vaška štacunica ♪
22.      vinográdnik  -a m (ȃ) kdor se ukvarja z vinogradništvom: tečaj za vinogradnike; biti poljedelec in vinogradnik // lastnik vinograda: vinogradniki in viničarji ♪
23.      želaríja  -e ž (ȋ) nar. vzhodnoštajersko majhno posestvo; kajža: živeti na želariji; želarije in viničarije ♪
24.      želárka  -e ž (á) nar. vzhodnoštajersko kajžarica: viničarke in želarke ♪
25.      želárski  -a -o prid. (á) nar. vzhodnoštajersko kajžarski: želarske in viničarske družine / želarske bajte ♪