Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ven (851-875)



  1.      ven 1 -vna -o prid. () nanašajoč se na pivo: pivna pena ♦ gastr. pivna juha juha, katere glavna sestavina je pivo; pivno testo pivovo testo
  2.      ven 2 -vna -o prid. () ki (rad) vpija vlago: pivni papir
  3.      plánkonkáven  -vna -o prid. (-) fiz. na eni strani raven, na drugi vbočen: plankonkavna leča
  4.      pláven 1 -vna -o prid. (ā) 1. ki ga nosi, naplavlja (tekoča) voda: pobiral je kose plavnega lesa po bregu / plavni led plavajoči // ki se plavi, spušča: pripravljati plavni les 2. zastar. plavalen: plavni bazen 3. knjiž., redko lahkoten, mehek: občudoval je njeno plavno hojo ◊ meteor. plavni sneg plast snega, ki se v določenih razmerah spremeni in povzroča drsenje plasti nad seboj; zool. plavna kožica plavalna kožica
  5.      pláven 2 -vna -o prid. (ā) star. taljen: plavno jeklo
  6.      plazóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na plaz: plazovno grmenje / plazovna groblja
  7.      pléven  -vna -o prid. (ẹ̑) agr., navadno v zvezi plevno zrno zrno, ki je obdano s plevnato lupino
  8.      plodítven  -a -o prid. () nanašajoč se na ploditev: ploditveni organi / ploditvena zmožnost samcev
  9.      plodóven  tudi plódoven -vna -o prid. (ọ̄; ọ̑) knjiž., redko plodov: plodovne stene
  10.      ploskóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na ploskev: ploskovna razsežnost / ploskovni kot kot med dvema ploskvama; ploskovni lik ◊ min. ploskovna mreža ponavljajoča se razporeditev atomov, ionov ali molekul v trdni snovi v kaki ravnini ali njen grafični prikaz
  11.      plôven  -vna -o prid. (ó ō) nanašajoč se na plovbo ali plutje: plovni kanal / plovna pot po Savi / plovna hitrost; plovne lastnosti ladje / plovni park; plovne naprave; plovna sredstva; publ. plovni objekt vodno vozilo, zlasti večje / reka je plovna skoraj vse leto ● publ. ladjo so spremenili v plovni hotel plavajoči hotelnavt. plovni žerjav pontonski žerjav; šport. plovni seskok seskok s telovadnega orodja z vodoravno iztegnjenim ali uleknjenim telesom; plovni skok skok čez konja ali drugo oviro z vodoravno iztegnjenim ali uleknjenim telesom
  12.      pobožánstvenje  -a s () glagolnik od pobožanstviti: pobožanstvenje junakov / pobožanstvenje narave
  13.      počastítven  -a -o prid. () nanašajoč se na počastitev: počastitvena prireditev / počastitveni obred
  14.      podátkoven  -vna -o prid. () nanašajoč se na podatek: podatkovne nepravilnosti ♦ elektr. podatkovna zbirka urejena skupina podatkov pri (elektronskem) računalniku
  15.      podežéven  -vna -o [dǝž] prid. (ẹ́) ki je po dežju: podeževni hlad
  16.      podgláven  -vna -o prid. (ā) redko, v zvezi podglavna blazina vzglavna blazina: podložiti s podglavno blazino
  17.      podkóven  -vna -o prid. (ọ̄) podkovski: podkovna dejavnost / podkovni kovač ♦ vet. podkovne klešče; podkovno kladivo
  18.      podlíven  -vna -o prid. () teh., v zvezi podlivno vodno kolo vodno kolo z lopatami, s katerimi sega v vodo pod seboj
  19.      podnéven  -vna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na čas svetlobe od sončnega vzhoda do zahoda, ant. ponočen: podnevna podoba mesta / podnevna svetloba dnevna svetloba / podnevni metulji
  20.      podstáven  -vna -o prid. () nanašajoč se na podstavo: podstavni drog, kamen / to je podstavni pogoj njegove trditve ◊ mont. podstavni voz voz, prirejen za prevoz vozičkov po vpadniku; podvoz; žel. podstavni voziček del tekala, ki omogoča gibanje dolgega železniškega voza v krivinah
  21.      pogláven 1 -vna -o prid. (ā) ki je, se nahaja na glavi: masaža poglavne kože za ohranitev las
  22.      pogláven 2 -vna -o prid. () zastar. glaven, poglaviten: soglašati v poglavnih rečeh / poglavno mesto
  23.      poglobítven  -a -o prid. () nanašajoč se na poglobitev: začetek poglobitvenih del
  24.      pohíštven  -a -o prid. () nanašajoč se na pohištvo: pohištveni elementi / pohištveni mizar; pohištvena industrija / pohištveno okovje ♦ tekst. pohištvene tkanine tkanine, ki se uporabljajo pri blazinjenju pohištva
  25.      pohléven  -vna -o prid., pohlévnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki je v odnosu do ljudi nezahteven, poslušen, skromen: pohleven človek; pohleven kot jagnje / doma je zelo pohleven // ki vsebuje, izraža nezahtevnost, poslušnost, skromnost: govorila je s pohlevnim glasom; pohleven pogled 2. ki človeka ne napada, mu ne povzroča težav; krotek: pohleven konj, pes / pohlevna čreda ∙ ekspr. pohlevnih ovčic gre veliko v en hlev več mirnih, nezahtevnih ljudi lahko živi skupaj tudi v majhnem prostoru 3. ekspr. ki se pojavlja v neizraziti obliki: padati je začel pohleven dež; pohleven ogenj 4. ekspr. majhen, skromen: pohlevne hiše na koncu vasi / bil je pohlevne postave majhne, drobne pohlévno prisl.: pohlevno ga gleda; pohlevno vprašati

   726 751 776 801 826 851 876 901 926 951  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA