Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ven (551-575)



  1.      koventrírati  -am dov. in nedov. () knjiž. z bombardiranjem uničiti, razdejati: koventrirati mesto
  2.      krajéven  tudi krájeven -vna -o prid. (ẹ̄; á) nanašajoč se na kraj: seznaniti se s krajevnimi navadami; poznati krajevne potrebe; krajevne razmere / urediti krajevni promet; krajevni vlak, vodovod / krajevne padavine / krajevni praznik praznik, povezan s kakim pomembnim dogodkom iz zgodovine, zlasti iz narodnoosvobodilne vojne / krajevni ljudski odbor [KLO] prva leta po 1945 organ državne oblasti v kraju; krajevni urad upravni organ občinske skupščine zunaj njenega sedeža; krajevna skupnost samoupravna skupnost, v kateri so združeni delovni ljudje in občani naselja, dela naselja ali več povezanih naselij / krajevno ime / majhna, velika krajevna oddaljenost ◊ astr. krajevni čas po krajevnem poldnevniku merjeno trajanje; lingv. krajevni odvisnik odvisni stavek, ki izraža kraj dejanja nadrednega stavka; krajevni prislov; ptt krajevno telefonsko omrežje omrežje, ki povezuje s centralo telefonske priključke v določenem kraju
  3.      kratkocéven  -vna -o prid. (ẹ̑) ki ima kratko cev: kratkocevno pipico je natlačil s tobakom / kratkocevna puška
  4.      kratkorokáven  -vna -o prid. (ā) ki ima kratke rokave: kratkorokavna ženska obleka
  5.      kratkovalóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kratke valove: kratkovalovna svetloba / kratkovalovni oddajnik
  6.      kreatíven  -vna -o prid. () knjiž. ki kreira, ustvarjalen: kreativni igralec / kreativna moč, sposobnost umetnika / kreativna fantazija / formativni in kreativni proces; kreativna dejavnost
  7.      krivénčast  -a -o prid. (ẹ̄) večkrat nekoliko ukrivljen: krivenčaste korenine; tanko krivenčasto deblo / krivenčast gaber / krivenčasta rast / krivenčaste črke // ekspr. kriv, neraven: krivenčaste noge / krivenčast človek
  8.      krivénčiti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) nav. ekspr. dajati čemu nenaravno, nepravilno obliko: vihar krivenči drevo / krivenčiti ustnice; kar naprej se krivenči // redko pačiti, potvarjati: skušal je krivenčiti dejstvo
  9.      krôven  -vna -o prid. (ō) 1. nanašajoč se na krov: belo pobarvani krovni deli ladje; krovna ograja / odpreti krovno lino 2. ki kaj pokriva, zapira: tank z močno krovno ploščo; krovno steklo akvarija ◊ anat. krovno tkivo plast celic na površini kože ali sluznice; povrhnjica; bot. krovni list list, ki pokriva cvet; krovna luska; krovno tkivo plast celic, ki pokriva nadzemne in podzemne dele rastline; navt. krovna oprema naprave za zasidranje ladje, spuščanje čolnov z nje ter nakladanje, razkladanje tovora; krovna služba služba pri vzdrževanju ladje, zlasti krovne opreme, in pri delih s tovorom; zool. krovno perje perje, ki pokriva odraslo ptico
  10.      krvavênje  -a s (é) glagolnik od krvaveti: skušal je zaustaviti krvavenje; krvavenje iz nosa / krvavenje iz maternice
  11.      ven  -vna -o prid. () nanašajoč se na kri: krvni madež; pes teče po krvni sledi / narediti krvno preiskavo / krvno barvilo snov, ki daje rdečim krvničkam barvo in prenaša kisik v tkivo / zelo vidne krvne žile / krvni sorodnik; krvno maščevanje ● Turki so pobirali krvni davek jemali s seboj dečke iz osvojenih dežel; publ. krvni davek izgubljena življenja v vojni, v prometnih nesrečahanat. jetrni krvni obtok; krvni obtok gibanje, premikanje krvi v telesu; biol. krvna ploščica; belo krvno telesce brezbarvna krvna celica, ki se giblje s panožicami; rdeče krvno telesce krvna celica, ki vsebuje hemoglobin; jur. krvno sodstvo; med. krvni pritisk pritisk krvi na stene žil in srca; krvni serum tekočina, ki se izloči pri strjevanju krvi; izmeriti krvni sladkor količino sladkorja v krvi; krvni strdek poltrdna masa iz strjene krvi; krvna plazma; krvna skupina dedne imunološke lastnosti rdečih krvničk; krvna slika rezultat preiskave belih in rdečih krvničk
  12.      krvénka  -e ž (ẹ̄) bot., navadno v zvezi navadna krvenka močvirska rastlina s suličastimi listi in vijoličastimi cveti v socvetju, Lythrium salicaria
  13.      kúkaven  -vna -o prid. (ū) zastar. beden, žalosten: njegovo življenje je bilo kukavno / znašel se je v prav kukavnem stanju
  14.      kumulatíven  -vna -o prid. () knjiž. zbran, združen, skupen: kumulativna odgovornost / kumulativno delovanje pobud ◊ med. kumulativno delovanje zdravila delovanje, ki se pojavi šele po določenem nakopičenju zdravila v organizmu; voj. kumulativni učinek učinek eksplozivnih plinov, ki so usmerjeni v eno točko in imajo tu veliko prebojno moč kumulatívno prisl.: pobude delujejo kumulativno
  15.      kuratíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na zdravljenje: kurativni preparati / kurativno delovanje zdravila zdravilno / preventivna in kurativna skrb za družino ♦ med. kurativna medicina veda o zdravljenju
  16.      kurzíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na kurzivo: kurzivna pisava / kurzivne črke
  17.      kvalitatíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na kvaliteto: pomemben kvalitativni razvoj gospodarstva; kvantitativne in kvalitativne razlike; kvalitativne spremembe človekove narave / kvalitativno proučevanje ◊ kem. kvalitativna analiza postopek, pri katerem se s kemičnimi reakcijami ugotavljajo vrste sestavin kake snovi kvalitatívno prisl.: kvalitativno menjati metode; kvalitativno določena vrednost
  18.      kvantitatíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na kvantiteto: kvantitativne in kvalitativne razlike / kvantitativni odnosi med predmeti ◊ kem. kvantitativna analiza postopek, pri katerem se s kemičnimi reakcijami ugotavlja procentualna količina sestavin kake snovi; lit. kvantitativni metrični sistem kvantitatívno prisl.: kvantitativno dobra prehrana
  19.      lahkožíven  -vna -o prid. () star. lahkoživ: lahkoživna in razuzdana ženska / fant je bil nadarjen, a len in lahkoživen
  20.      laksatíven  -vna -o prid. () farm. ki pospešuje iztrebljanje; odvajalen: laksativno sredstvo
  21.      lascíven  -vna -o prid. () ki izraža ali vzbuja na izživljanju temelječ odnos do spolnosti; nespodoben, opolzek: lascivni prizori v filmu; lascivni verzi; lascivno govorjenje
  22.      lavéndel  -dla m (ẹ́) pog. zelo dišeča divja ali gojena rastlina z dlakavimi listi in modrimi cveti v socvetjih; sivka: cvetoči lavendel // parfum ali kolonjska voda z eteričnim oljem iz te rastline: kapljica lavendla
  23.      lážiznánstven  -a -o prid. (-) ekspr. ki je le po videzu, na zunaj znanstven: lažiznanstvena metoda
  24.      lédven  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ledje: pri padcu si je poškodoval desni ledveni del; ledvene mišice / ledvene bolečine zaradi ledvičnih bolezni / moški tega plemena nosijo ledvena oblačila / odreti križni in ledveni del zaklane živali / zastar. ledvena pečenka ledvična pečenkaanat. ledvena vretenca vretenca med prsnimi in križnimi vretenci; med. ledveni usek nenadne ostre bolečine v ledjih ali v križu; lumbago
  25.      legislatíven  -vna -o prid. () jur. zakonodajen: legislativni dokumenti / legislativna oblast

   426 451 476 501 526 551 576 601 626 651  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA