Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ven (4.498-4.522)
- psíhoseksuálen -lna -o prid. (ȋ-ȃ) duševen in spolen v medsebojnem odnosu: psihoseksualni razvoj ♪
- psíhosociálen -lna -o prid. (ȋ-ȃ) duševen in družben v medsebojnem odnosu: človek je psihosocialno bitje / psihosocialni vidiki dela ♪
- psíhosociolóški -a -o prid. (ȋ-ọ̑) duševen in družben, družbosloven v medsebojnem odnosu: prilagajanje je psihosociološki proces / psihosociološka znanost ♪
- psíhosomátski -a -o prid. (ȋ-ȃ) med. duševen in telesen v medsebojnem odnosu: psihosomatski razvoj otrok / psihosomatske bolezni, motnje telesne bolezni, motnje, nastale zaradi vplivanja duševnih pojavov ♪
- publicíranje -a s (ȋ) glagolnik od publicirati: publiciranje znanstvenih razprav ♪
- publicístika -e ž (í) dejavnost, katere namen je obveščati, seznanjati javnost s čim, navadno v časopisju, na radiu, televiziji: ukvarjati se s publicistiko; leposlovje in publicistika / knjižna, kulturna, politična, znanstvena publicistika; revialna publicistika // besedila, dela te dejavnosti: zbrati in izdati publicistiko koga; poznati marksistično publicistiko o narodnem vprašanju ♪
- publikácija -e ž (á) 1. knjiga, časopis, tiskano delo, namenjeno javnosti: izdati, založiti publikacijo; akademijske publikacije / knjižna, periodična publikacija; likovne, turistične, znanstvene publikacije 2. redko objava: do publikacije v reviji ni prišlo ♪
- públikum -a m (ū) knjiž. občinstvo: spraviti publikum v smeh / slovenski publikum ♪
- púfer -fra in -ja m (ū) kem. snov, ki preprečuje, da bi se koncentracija vodikovih ionov v raztopini zaradi dodatka kisline ali baze bistveno spremenila ♪
- pugwaški -a -o [págvaš-] prid. (ȃ) polit. nanašajoč se na znanstvenike, ki si organizirano prizadevajo za mir, razorožitev, znanstveno sodelovanje: pugwaško gibanje / pugwaška konferenca ♪
- puhtéti -ím nedov. (ẹ́ í) 1. dvigovati se in zaradi razširjanja v zraku navadno izginjati: megla puhti iz jezera; ekspr. oblaki puhtijo v nebo / dim puhti iz njegove pipe / ekspr. rahel veter puhti po jezeru pihlja, se premika; pren. vroče želje puhtijo k njej 2. razširjati se in biti zato zaznaven z vohom: duh po morju, potu puhti od njih; iz prepada puhti smrad / brezoseb. od lipe puhti po medu / puhteti po naftalinu, znoju dišati 3. zaradi velike razgretosti oddajati toploto: peč, žerjavica puhti 4. ekspr. kazati se, širiti se: iz pesmi puhti ljubezen puhtèč -éča -e: puhteča peč ♪
- punkovec tudi pankovec -vca [pán-] m (ȃ) pripadnik mlajše generacije, katerega način življenja se kaže v izrazitem nepodrejanju veljavnim družbenim normam: slovenski punkovci; oblačila punkovcev; skupina punkovcev ♪
- punktácija -e ž (á) nav. mn., zgod. spomenica meščanskih opozicijskih strank leta 1932 z zahtevo po narodnostni avtonomiji Slovenije in Hrvatske: izdati, prebrati punktacije ♪
- puščálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) nekdaj kdor iz zdravstvenih razlogov pušča ljudem kri ♪
- puškinoslóvje -a s (ọ̑) raziskovanje življenja in dela Puškina: razvoj slovenskega puškinoslovja ♪
- púšpan -a m (ū) okrasni zimzeleni grm ali nizko drevo z drobnimi usnjatimi listi in trdim lesom: pristriči pušpan; s pušpanom obrobljena gredica; vejica pušpana / venec iz pušpana ♪
- q [kú in kvǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, q quja tudi q-ja (ū; ǝ̏) črka latinice, ki stoji v slovenski abecedi med p in r: napiši q ● q kot kratica, do 1981 stot ♪
- r [èr in rǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, r êra tudi r-ja (ȅ ȇ; ǝ̏) osemnajsta črka slovenske abecede: napisati r; veliki R // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: izgovoriti r ◊ lingv. uvularni r tvorjen z jezičkom; zlogotvorni r ♪
- račúnarski -a -o prid. (ȗ) slabš. preračunljiv: računarski človek / računarsko vedenje račúnarsko prisl.: njegove besede zvenijo računarsko ♪
- radio... 2 ali rádio... prvi del zloženk (ā) nanašajoč se na žarke, ki nastajajo ob razpadu atomskih jeder: radioaktiven, radiobiologija, radioizotop ♪
- raglán -a m (ȃ) obl. plašč z rokavi, ki imajo poševen šiv od vratnega izreza do podpazduhe na sprednjem in zadnjem delu: nositi, sleči raglan; neskl. pril.: raglan izrez; raglan rokavi ♪
- raglánski -a -o prid. (ȃ) obl. ki ima poševen šiv od vratnega izreza do podpazduhe: raglanski rokavi / raglanska jopica ♪
- rájniš -a m (ȃ) goldinar: darovati petsto rajnišev / žvenketati z rajniši ♦ num. zlatnik, kovan od konca 14. stoletja v zahodni Nemčiji, renski goldinar ♪
- rájši in ráje prisl. (ȃ) 1. primernik od rad: rajši pospravlja, kot kuha / rajši bi bil učitelj kot knjižničar / elipt. kaj bi rajši: čaj ali limonado / otroci imajo rajši mater kot očeta, najrajši pa babico / opero ima rajši kot dramo / kaj takega se najrajši zgodi 2. izraža željo po nasprotnem: ne govori toliko, rajši poslušaj; ne hodi ven, rajši se uči / rajši bi bil tam ostal, saj vidiš, da te tu ne marajo; ali greš z menoj? Rajši ne 3. izraža večjo verjetnost: verjame rajši tebi kakor meni / ekspr. rajši bi se dal ubiti, kakor da bi se premaknil / sod drži okoli dvesto litrov, rajši več ● ekspr. reši se tega bremena rajši danes kakor jutri čimprej; vsakdo ima sebe najrajši; prim. rad ♪
- rámpa -e ž (ȃ) 1. pog. umetno narejena, nekoliko nagnjena površina za lažji dostop na nižji ali višji nivo; klančina: sezidati rampo / zapeljati avto na rampo / bočna, čelna rampa // ožja vodoravna ploščad pred objektom v višini tal vagona za lažje nakladanje in razkladanje: vlak je zapeljal k rampi 2. pog. zapornica, pregrada: dvigniti, spustiti rampo; čakati pred rampami; rampe na mejnem, železniškem prehodu / delati na cestni rampi 3. teh. naprava, s katere se izstreljujejo rakete: postaviti rampo; rampa z raketo; vojaška vozila z rampami / izstrelitvena rampa; vzletna rampa za vesoljsko ladjo / raketne rampe 4. gled. sprednji rob gledališkega odra, navadno z napravami za osvetljevanje prizorišča: plesalci so plesali vzdolž rampe / stal je na rampi in se priklanjal / odrska rampa ♪
4.373 4.398 4.423 4.448 4.473 4.498 4.523 4.548 4.573 4.598