Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ven (373-397)
- hudožéstvenik -a m (ẹ̑) publ. član Moskovskega umetniškega akademskega gledališča: gostovanje hudožestvenikov ♪
- íloven -vna -o prid. (í) star. ilovnat: ilovne njive ♪
- ilustratíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ilustracijo: a) ilustrativni del knjige je vsakomur razumljiv / njegovo ilustrativno delo je obsežno / uporabljen je ilustrativni material iz prve izdaje b) razstavljeni predmeti so bili ilustrativna pomoč besedi / ilustrativna pripomba / ilustrativna glasba; nav. slabš. nastopiti zoper ilustrativno literaturo // značilen in poučen hkrati: zelo ilustrativen primer, zgled; podatki so ilustrativni ♦ lingv. ilustrativno gradivo v slovarju krajši (stavčni) odlomki iz dejanske rabe ilustratívno prisl.: ilustrativno prikazati probleme / v povedni rabi ilustrativno za njegovo miselnost je, če povemo, da z nikomer ne soglaša ♪
- imaginatíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. domišljijski, fantazijski: imaginativna moč, sila / imaginativna predstava ♪
- imenoslóven -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na imenoslovje: imenoslovna razprava / imenoslovni problemi ♪
- imitatíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na imitacijo: imitativni izdelki / njegovo sprejemanje znanja ni samo imitativno, pač pa tudi ustvarjalno / imitativna umetnost ♪
- ímperativen in imperatíven -vna -o prid. (ȋ; ȋ) nanašajoč se na imperativ: spoznati imperativne naloge podjetja; imperativna potreba samoohranitve / njegovo govorjenje je bilo zelo imperativno ukazovalno ♦ lingv. imperativni stavek velelni stavek ímperativno in imperatívno prisl.: še podatke je treba imperativno zahtevati ♪
- ímperfektiven in imperfektíven -vna -o prid. (ȋ; ȋ) lingv. ki izraža trajanje ali ponavljanje dejanja; nedovršen: imperfektivni glagoli ♪
- impresíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ki povzroča, vzbuja močen (čutni) vtis: ta človek ima zelo impresiven obraz; impresivna pokrajina / impresivna glasba; film, najbolj impresivna umetnost; njegove besede so bile zelo impresivne prepričljive / stanje po katastrofi je bilo zelo impresivno pretresljivo, presunljivo ♪
- impulzíven -vna -o prid., impulzívnejši (ȋ) knjiž. ki reagira zelo hitro in navadno nepremišljeno; nagel, vročekrven: ta človek je preveč impulziven / kljub svojemu impulzivnemu značaju se je obvladal / impulziven govor ♪
- ìnaktíven -vna -o prid. (ȉ-ȋ) knjiž. nedejaven, neaktiven: inaktiven član skupnosti ♦ med. inaktivna tuberkuloza tuberkuloza, ki se ne razvija in že dolgo ne kaže bolezenskih znamenj ♪
- índikativen in indikatíven -vna -o (ȋ; ȋ) pridevnik od indikativ: indikativni stavek ♪
- induktíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na indukcijo: induktivni postopek; induktivna metoda; induktivno sklepanje / induktivni padec napetosti; induktivna upornost; induktivno segrevanje indukcijsko segrevanje induktívno prisl.: induktivno presojati, sklepati ♪
- infektíven -vna -o prid. (ȋ) med. ki lahko okuži, kužljiv: infektivna ličinka / infektivna bolezen ♪
- ínfinitiven in infinitíven -vna -o prid. (ȋ; ȋ) lingv. nedoločniški: infinitivne pripone ♪
- informatíven -vna -o prid. (ȋ) 1. ki temelji na poročanju o čem, brez izražanja lastnega mnenja; poročevalen, obveščevalen: kratek informativen članek, sestavek; njegov referat je bil samo informativen / informativne radijske, televizijske oddaje ♦ lingv. informativno-normativni slovar 2. nanašajoč se na informacijo: informativni podatki / informativni bilten, center, urad; informativna služba; uspešna informativna sredstva / pogovor informativnega značaja informatívno prisl.: informativno pisati, pripovedovati; informativno napisan članek ♪
- iniciatíven -vna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na iniciativo: iniciativni predlogi; pričakovati iniciativno pomoč ♦ šah. iniciativna igra, poteza // v zvezi iniciativni odbor odbor, ki ima nalogo, da organizira, pripravi določeno akcijo, delo: iniciativni odbor bo oskrbel vse potrebno za udeležence svetovnega prvenstva; člani, predsednik iniciativnega odbora 2. knjiž. podjeten, iznajdljiv: iniciativen član društva; že takrat je bil zelo iniciativen iniciatívno prisl.: iniciativno sodelovati ♪
- ìnkonsekvénten -tna -o prid. (ȉ-ẹ̑) knjiž. nedosleden: biti inkonsekventen v ravnanju / inkonsekventen načrt ♪
- inovatíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. nanašajoč se na (bistveno) izboljšanje, izpopolnitev, uvedbo česa novega: inovativna dejavnost / inovativni strokovnjaki ♪
- insolvénca -e ž (ẹ̑) ekon. nesposobnost poravnati svoje plačilne obveznosti, ker dolgovi presegajo vrednost premoženja: insolvenca dolžnika, podjetja / razglasiti insolvenco ♪
- insolvénten -tna -o prid. (ẹ̑) ekon. ki ni sposoben poravnati svoje plačilne obveznosti, ker dolgovi presegajo vrednost premoženja: insolventen dolžnik, porok; insolventen in nelikviden ♪
- insolvéntnost -i ž (ẹ̑) 1. ekon. nesposobnost poravnati svoje plačilne obveznosti, ker dolgovi presegajo vrednost premoženja: insolventnost dolžnika, kupca 2. knjiž., redko nesposobnost, nezmožnost sploh: s tem je notranja in zunanja politika dokazala svojo popolno insolventnost ♪
- inspiratíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ki daje inspiracijo: ta pokrajina je zelo inspirativna / inspirativna pobuda ♪
- instinktíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na instinkt, nagonski: čutiti instinktiven odpor do česa; ta gib je pri njem že instinktiven; z instinktivno kretnjo si je popravila lase; instinktivna reakcija; instinktivno dejanje, življenje / instinktiven igralec instinktívno prisl.: instinktivno čutiti, dojemati; instinktivno je zakričala ♪
- instruktíven tudi inštruktíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. poučen, pojasnjevalen: imeti zelo instruktiven referat; instruktivna kritika, povest, primerjava / v svoji razlagi je bil zelo instruktiven ♦ jur. instruktivno navodilo neobvezno navodilo za uporabo kakega predpisa ♪
248 273 298 323 348 373 398 423 448 473