Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ven (2.051-2.075)



  1.      edícija  -e ž (í) 1. tiskano delo, kot izide enkrat; izdaja: kritična edicija Prešerna; pesniška zbirka v bibliofilski ediciji / večerna edicija časopisa // tiskano delo, publikacija sploh: kupoval je vse pomembnejše znanstvene edicije / založba je izdala nekaj reprezentativnih likovnih edicij 2. objava tiskanega dela: z edicijo te knjige si je založba pridobila velik ugled / delo je izšlo v ediciji znane pariške založniške hiše v založbi
  2.      edíniti  -im nedov. ( ) 1. knjiž. delati kaj enotno, složno: vedel je za politično razcepljenost, vendar je skušal narod ediniti 2. star. družiti, povezovati: ista skrb je oba edinila
  3.      edíno  prisl. () izraža omejenost na navedeno: vse je pogorelo, edino hlev je ostal; edino vi nas lahko rešite; edino tako bo prebrodil težave; edino tam se spočije / ekspr. v mislih ji je samo in edino on // z oslabljenim pomenom poudarja pomen pridevnika ali prislova: edino pravi, pravilen, veljaven, zveličaven; edino pametno je, da molčiš
  4.      edinovŕsten  -tna -o prid. () knjiž., redko edinstven, enkraten: edinovrstna pesniška zbirka
  5.      ednína  -e ž (í) lingv. slovnično število, ki zaznamuje eno stvar ali enoto iz več stvari: v slovenskem jeziku ločimo ednino, dvojino in množino / postavi samostalnik v ednino ∙ ekspr. nikar ne govori vedno v ednini ne hvali, povzdiguj samo sebe; »Krivi smo, ker smo to dovolili.« »No, govori v ednini« kriv si samo ti, ne mi vsi
  6.      eféndija  -e m (ẹ̑) spoštljiv nagovor, v jugoslovanskem muslimanskem okolju gospod: poslušam, efendija / kot zapostavljeni pristavek k imenu izobraženega moškega zraven njega je sedel Tosun efendija
  7.      ekípa  -e ž () skupina ljudi, sestavljena za določeno delo, nalogo: na kraj nesreče so poslali opremljene reševalne ekipe; sestaviti ekipo za nogometno prvenstvo moštvo; filmska ekipa; snemalna ekipa radia in televizije; mešana, moška ekipa; ekipe za čiščenje zametov; člani ekipe; delo v ekipi / publ. v Evropi se je močneje usidrala ekipa novejših ameriških avtorjev skupina
  8.      ekonóm  -a m (ọ̑) 1. uslužbenec, ki skrbi za potrošne predmete in inventar: ekonom dijaškega doma / bil je za ekonoma v podjetju / po vojni je bil ekonom na tovarniškem posestvu 2. strokovnjak za ekonomijo, gospodarstvo; ekonomist: nacionalni ekonom
  9.      ekonomát  -a m () oddelek v podjetju ali ustanovi, ki skrbi za potrošne predmete in inventar: upravnik ekonomata
  10.      ekonomizácija  -e ž (á) 1. varčna, smotrna ureditev, poraba česa: ekonomizacija sredstev; ekonomizacija v gospodarstvu, proizvodnji / ekonomizacija stanarin / ekonomizacija znanstvenega dela 2. uvajanje ekonomskih načel v kaj: ekonomizacija družbe; ekonomizacija splošnega življenja
  11.      eks...  predpona v sestavljenkah za izražanje gibanja navzven ali stanja zunaj česa: ekshalirati, ekskomunicirati, eksmatrikulacija, eksport, eksteritorialnost
  12.      eksáktnost  -i ž () lastnost eksaktnega: matematična, znanstvena eksaktnost / slike, reproducirane z vzorno eksaktnostjo / eksaktnost Župančičevega izraza jasnost, nazornost
  13.      eksaltíran  -a -o prid. () knjiž. zanesen, navdušen, razvnet: eksaltiran ples; eksaltiran slavospev ljubezni; ljudje z eksaltirano domišljijo / eksaltirana ženska čustveno prenapeta
  14.      eksárh  -a m () 1. v vzhodni cerkvi cerkveni dostojanstvenik z metropolitsko oblastjo, neodvisen od patriarha: bolgarski eksarh 2. zgod. namestnik bizantinskega vladarja v Raveni in Kartagini
  15.      ekscéntrski  tudi ekscêntrski -a -o prid. (ẹ̄; ē) nanašajoč se na ekscenter, izsredniški: ekscentrski pogon / ekscentrska gred ♦ obrt. ekscentrska stiskalnica stiskalnica, katere bistveni sestavni del so ekscentri
  16.      ekscés  -a m (ẹ̑) prekoračenje normalnega, povprečnega v kaki stvari: čustveni, seksualni ekscesi / ublažiti ekscese konservativizma // prekoračenje dovoljenega v ravnanju ali vedenju, izgred: v teh krajih pogostoma prihaja do šovinističnih ekscesov; ekscesi vojaških ekspedicij / nočni ekscesi mladine razgrajanja, pretepi
  17.      eksékvije  -vij ž mn. (ẹ́ ẹ̑) rel. cerkveni pogrebni obredi
  18.      eksémpcija  -e ž (ẹ́) rel. izvzem izpod jurisdikcije neposrednega cerkvenega predstojnika
  19.      ekshibicionízem  -zma m () zaneseno razkrivanje, prikazovanje česa, navadno čustev: čustveni, nazorski ekshibicionizem ♦ med. bolezensko nagnjenje do razgaljanja in razkazovanja spolovil // preračunano uporabljanje takih dejanj ali sredstev, ki dosegajo velik učinek: režija je bila preprosta, realistična, brez ekshibicionizma; stilistični ekshibicionizem
  20.      eksistenciálija  -e ž (á) filoz. kar je za človekovo bivanje bistveno, določujoče: v pisatelju sta stiska in absurd prisotna kot njegovi poglavitni eksistencialiji
  21.      ekskomunikacíjski  -a -o () pridevnik od ekskomunikacija, izobčitven: ekskomunikacijski dekret
  22.      eksorcízem  -zma m () rel. 1. izganjanje hudobnega duha, zarotovanje: priprave za eksorcizem 2. molitveni obrazec za odvrnitev vpliva hudobnega duha: izgovarjati eksorcizme nad kom
  23.      eksperimènt  -ênta m ( é) znanstveni postopek, s katerim se kaj ugotovi ali dokaže, poskus: delati eksperimente; z eksperimentom dokazati; fizikalni, kemični eksperiment; psihološki eksperiment / eksperiment z novim škropivom ni uspel poskusna uporaba za ugotovitev učinkovitosti // publ., nav. slabš. poskusno uvajanje novih načinov, metod: eksperimenti v gospodarstvu / filmski eksperiment
  24.      ekspertíza  -e ž () knjiž. izvedensko mnenje, poročilo: izdelati ekspertizo za obnovo umetnostnega spomenika; objaviti ekspertizo znanstvenikov o atomskih poskusih // izvedensko proučevanje kake stvari: opraviti grafološko, kriminološko ekspertizo; poslati v ekspertizo
  25.      eksplozíja  tudi eksplózija -e ž (; ọ́) 1. hitra, silovita sprostitev energije ob vžigu eksplozivnih snovi ali zaradi premočnega pritiska: nastala je močna eksplozija / eksplozija bombe, mine; eksplozija parnega kotla; eksplozija plinov v rudniku; eksplozija brizantnega razstreliva / opraviti, izvesti podzemeljsko atomsko eksplozijo eksplozijo atomske bombe // pok pri taki sprostitvi energije: slišale so se eksplozije ∙ ekspr. politična napetost je rasla in bati se je bilo eksplozije spopada 2. ekspr. nezadržen, silovit izraz česa: čustvena eksplozija 3. publ. velika in hitra (po)množitev česa: eksplozija avtomobilizma; eksplozija prebivalstva v zadnjih dvajsetih letih

   1.926 1.951 1.976 2.001 2.026 2.051 2.076 2.101 2.126 2.151  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA