Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ven (1.723-1.747)


  1.      cecilijánstvo  -a s (ȃ) muz. gibanje za reformo katoliške cerkvene glasbe v 19. stoletju ♪
  2.      céhmošter  tudi céhmešter -tra m (ẹ́) star. cerkveni ključar: njegov oče je bil cehmošter; izvolili so novega cehmoštra // nekdaj starešina ceha: cehmošter čevljarjev ♪
  3.      celo...  ali célo... prvi del zloženk (ẹ̄) nanašajoč se na cel: celodneven, celokupen, celorob, celotonski; celozemljak ♪
  4.      celoléten  -tna -o prid. (ẹ̑) ki traja celo leto: pregled celoletnega društvenega dela / celoletna naročnina naročnina za celo leto ♪
  5.      celôten  -tna -o prid., celôtnejši (ó) 1. ki obsega vse med seboj povezane sestavne dele: celotna izdaja pisateljevega dela; naročiti se na celotno zbirko // ki zajema določeno stvar v njenem polnem obsegu: napisati celoten naslov; angažirali so celotno zdravstveno službo / publ. prijaviti celotne dohodke vse dohodke 2. redko enoten, skladen: šolska vzgoja naj bo čimbolj celotna ♪
  6.      celovečéren  -rna -o prid. (ẹ́) navadno v zvezi s film, igra ki traja približno dve uri: premiera celovečernega baleta; prvi slovenski celovečerni film Na svoji zemlji; celovečerni koncert; celovečerna igra ♪
  7.      cénski  -a -o prid. (ẹ̄) cenoven: censka nesorazmerja ♪
  8.      centrálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. ki je v središču; sredinski, središčen: centralni del mesta; centralna Afrika; centralna lega predmeta 2. ki deluje, vodi iz središča, osrednji: centralni državni organ; centralna vlada; centralno upravljanje gospodarstva / centralna kurjava; centralno ogrevanje / centralni komite [CK] osrednje vodstvo stranke, zlasti komunističnih partij 3. bistven, pomemben, poglaviten: centralni problemi socialistične graditve; centralna figura romana ◊ anat. centralni živčni sistem možgani in hrbtenjača; biblio. centralni katalog Narodne in univerzitetne knjižnice kartoteka knjig in periodik znanstvenih in strokovnih knjižnic v Sloveniji; fiz. centralno gibanje gibanje, pri katerem je delujoča sila trajno usmerjena proti isti točki centrálno prisl.: stanovanje je ogrevano centralno; centralno upravljati podjetje; sam.: pog. v hiši imajo centralno centralno kurjavo ♪
  9.      cénzor  -ja m (ẹ̑) kdor opravlja cenzuro: poslati rokopis cenzorju; cerkveni, gledališki cenzor ◊ zgod. uradnik, ki je pri starih Rimljanih ocenjeval premoženjsko stanje državljanov ♪
  10.      cenzúra  -e ž (ȗ) uradno pregledovanje javnosti namenjenih del: opravljati cenzuro; dati, poslati članek, rokopis v cenzuro; pog. ne vem, če bo šel spis skozi cenzuro če ga bo cenzura odobrila; filmska cenzura; preventivna cenzura časopisov; uvedba cenzure nad radiom in televizijo / pisemska cenzura // urad za tako pregledovanje: biti v službi pri cenzuri / cenzura je članek zavrnila ◊ rel. cerkvena poboljševalna kazen ♪
  11.      cénzus  -a m (ẹ̑) 1. v nekaterih državah omejitev volilne pravice z raznimi določili: volilni cenzus / premoženjski cenzus najnižje premoženje, ki daje volilno pravico // publ. omejitev, omejitveno določilo sploh: določiti cenzus za najemnino 2. zgod. razvrstitev prebivalcev po premoženju, izobrazbi, starosti pri starih Rimljanih: Rimljani so izdelali cenzus za vso državo ♪
  12.      cepenéti  -ím nedov. (ẹ́ í) nar. od mraza otrdevati, dreveneti: prsti mu cepenijo ♪
  13.      cepíka  -e ž (í) enoletni poganjek, s katerim se cepi; cepič: cepika se je prijela; pren. bil je cepljen z najžlahtnejšimi cepikami slovenske kulture // cepljenka, cepljenec: v sadovnjaku opaziš dolge vrste mladih cepik / češnja cepika ♪
  14.      ceremoniár  -ja m (á) kdor vodi slavnosti, obrede: cerkveni, dvorni ceremoniar / ceremoniar je napovedal novega obiskovalca ♪
  15.      cesárski  -a -o prid. (á) 1. nanašajoč se na cesarje: cesarski dvor; cesarski namestnik 2. nanašajoč se na (avstroogrsko) cesarstvo: cesarski uradnik; cesarska blagajna, služba; cesarske postave; cesarsko-kraljevi [c. kr.] profesor / zastar. cesarska cesta glavna ● star. cesarski orel avstroogrski državni grb; star. nositi cesarsko suknjo biti pri vojakih; zastar. na njem ni našel nobene cesarske napake velike, bistvene; zastar. redko ima cesarsko podobo v žepu denar; star. cesarsko mesto Dunaj ◊ friz. cesarska brada dvodelna brada; med. cesarski rez operacija, pri kateri otroka izrežejo iz maternice; vrtn. cesarski tulipan vrtna rastlina z visečimi cveti, ki so podobni tulipanovim cesársko prisl.: cesarsko živeti; sam.: star. cesarski niso kos Benečanom avstrijska vojska ♪
  16.      cézaropapízem  -zma m (ẹ̑-ȋ) zgod. vladavina, v kateri ima vladar tudi oblast cerkvenega poglavarja: bizantinski cezaropapizem ♪
  17.      cián  -a m (ȃ) nestrok. brezbarven, zelo strupen plin, spojina ogljika in dušika, strok. dician ♪
  18.      cianótičen  -čna -o prid. (ọ́) med. posinjel zaradi pomanjkanja kisika v venozni krvi: cianotičen bolnik; cianotične ustnice ♪
  19.      cianovodík  -a m (ȋ) kem. zelo strupen brezbarven plin, z vonjem po grenkih mandeljnih ♪
  20.      cianóza  -e ž (ọ̑) med. posinjelost kože zaradi pomanjkanja kisika v venozni krvi: cianoza prstov, ustnic ♪
  21.      cíkel  -kla m (ȋ) fiz., rad., navadno v zvezi cikel na sekundo enota za merjenje frekvence: frekvenca napetosti v omrežju je 50 ciklov na sekundo; oddajnik dela s frekvenco 917.000 ciklov na sekundo ♪
  22.      cíklus  -a in cíkel -kla m (ȋ; í) 1. vsebinsko povezana, zaključena skupina umetniških ali znanstvenih stvaritev: izvajali bodo ciklus skladb za klavir; posvetil ji je ciklus pesmi; prirediti ciklus predavanj o sodobnem slikarstvu; sonetni ciklus; ciklus slik iz slovenske zgodovine 2. zaključeno obdobje dogajanj, ki se redno ponavlja: ves industrijski ciklus od razcveta do propada / gospodarski ciklus ki obsega gospodarski razvoj in nazadovanje; razvojni ciklus amebe ♦ astr. sončni ciklus doba osemindvajsetih let, po kateri se ponovijo isti dnevi tedna na isti datum v mesecu; med. menstruacijski ciklus vsak mesec ponavljajoče se spremembe maternične sluznice ♪
  23.      cingljáti  -ám nedov. (á ȃ) dajati visoke, zveneče glasove: zvonček cinglja; kraguljčki cingljajo / ekspr. voda cinglja čez kamenje // povzročati visoke, zveneče glasove: cingljati s tolarji v žepu; pren., ekspr. cingljati z besedami cingljajóč -a -e: cingljajoči kraguljčki ♪
  24.      cingljávček  -čka m (ȃ) ekspr. kozarec, ki pri trkanju cinglja, zveni ♪
  25.      cìnk  medm. (ȉ) posnema glas pri udarcu po steklu, po zvončku: cink cink, so zazveneli kozarci / cink cingel, cink cangel ♪

   1.598 1.623 1.648 1.673 1.698 1.723 1.748 1.773 1.798 1.823  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA