Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ven (1.426-1.450)



  1.      zažvenketáti  -ám tudi -éčem dov., ẹ́) dati ostre, višje glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: ob sunku so zažvenketale šipe; udaril je s pestjo po mizi, da je vse zažvenketalo / kosi stekla so zažvenketali po tleh žvenketajoč padli // povzročiti ostre, višje glasove zlasti z udarcem, trkom s čim: zažvenketati s kovanci
  2.      zažvenkljáti  -ám dov.) narahlo zažvenketati: kozarci na pladnju so zažvenkljali / pred hišo so zažvenkljali zvončki zazvončkljali / zažvenkljati s kovanci v žepu
  3.      zažvénkniti  -em in zažvênkniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ) dati oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: šipe v oknih so zažvenknile ob strelu
  4.      zdáven  -vna -o prid. (á) star. daven: videl sem ga pred zdavnim časom; tu so se naselili pred zdavnimi leti
  5.      zdrávstven  -a -o prid. () nanašajoč se na zdravje ali zdravstvo: imeti zdravstvene težave; slabo zdravstveno stanje / zdravstvene razmere na ogroženem področju / zdravstveni poseg; zdravstvena vzgoja, zaščita; zdravstveno varstvo / zdravstveni priročnik; zdravstvena knjižica dokument o zdravstvenem zavarovanju z najvažnejšimi podatki o zdravljenju; zlasti prva leta po 1945 zdravstvena kolonija; zdravstveno spričevalo zdravniško spričevalo; zdravstveno zavarovanje / zdravstveni delavec, strokovnjak; zdravstvena služba / zdravstveni dom; zdravstvena postaja, ustanova; srednja zdravstvena šola ∙ publ. ni mogel priti iz zdravstvenih ozirov, razlogov zaradi bolezni zdrávstveno prisl.: biti zdravstveno prizadet
  6.      zdrávstvenik  -a m () knjiž. zdravstveni delavec: primer je poučen za vse zdravstvenike
  7.      zdrevenéti  -ím dov. (ẹ́ í) postati negiben, tog: roke so mu zdrevenele; ekspr. ob pogledu nanj so vsi onemeli in zdreveneli
  8.      zdreveníti  -ím dov., zdrevénil ( í) povzročiti negibnost, togost: bolezen mu je zdrevenila roko
  9.      združítven  -a -o prid. () nanašajoč se na združitev: združitveni proces / združitveni občni zbor gasilske zveze ♦ jur. združitvena pogodba
  10.      zelenjáven  -vna -o prid. () nanašajoč se na zelenjavo: zelenjavna semena / zelenjavni sok; rad ima zelenjavne jedi; zelenjavna juha / zelenjavni trg; zelenjavni vrt; zelenjavna trgovina
  11.      zgláven  -vna -o prid. () nanašajoč se na zglavje: zglavna končnica / zglavna blazina blazina za pod glavojur. zglavna štampiljka štampiljka na odpravku ali ovitku uradnega spisa
  12.      zlatobárven  -vna -o prid. () take barve kot zlato; zlat: zlatobarvni cvetovi; zlatobarvna polt
  13.      zločínstvenost  -i ž () knjiž. zločinska dejavnost, kriminal: boriti se proti zločinstvenosti / naraščanje zločinstvenosti kriminalitete; mladostniško prestopništvo in zločinstvenost // zločinskost: zločinstvenost fašizma
  14.      zlogóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na zlog: zlogovna dolžina, meja / zlogovno znamenje / zlogovna križanka križanka, pri kateri se besede vpisujejo v vodoravne in navpične vrste po zlogih; zlogovna pisava pisava, pri kateri znaki zaznamujejo zlogelit. zlogovni metrični sistem verzni sistem, ki temelji na številu zlogov in ima določena mesta stalno poudarjena
  15.      zmagosláven  -vna -o prid., zmagoslávnejši (á) 1. ki izraža, kaže veselje, ponos zaradi zmage, uspeha: zmagoslaven nasmeh, pogled / zmagoslaven sprejem 2. ekspr. zmagovit: zmagoslavna četa / zmagoslaven boj 3. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, močni obliki: zmagoslavna lepota / zmagoslaven dokaz moči zelo velik, prepričljivknjiž., ekspr. kdo bo dobil zmagoslavno palmo zmagal; publ. igra je opravila zmagoslavno pot po odrih je bila uspešno igranarel. zmagoslavna cerkev skupnost svetnikov v nebesih zmagoslávno prisl.: zmagoslavno pokazati avtomobil
  16.      znákoven  in znakóven -vna -o prid. (; ọ̄) nanašajoč se na znak: znakovna podoba / znakovni sistemi / znakovno sporazumevanje gluhonemih ♦ lit. znakovna poezija poezija, ki se izraža predvsem z likovno podobo tiskarskih znakov in njihove razporeditve
  17.      znánstven  -a -o prid. () nanašajoč se na znanost: znanstvena metoda / znanstvena izdaja knjige; znanstvena raziskava, razprava / znanstveni jezik; doktor in drugi znanstveni naslovi / znanstvena ustanova / znanstveni delavec, svetnik / znanstvena natančnost / znanstvena fantastika literarna dela, ki temeljijo na predvidenih izsledkih znanostipolit. znanstveni socializem revolucionarna teorija, ki sta jo na podlagi znanstvene analize kapitalizma utemeljila Marx in Engels znánstveno prisl.: znanstveno utemeljiti trditev
  18.      znánstvenica  -e ž () ženska, ki se ukvarja z znanostjo: mlada znanstvenica; delo znanstvenice
  19.      znánstvenik  -a m () kdor se ukvarja z znanostjo: razviti se v znanstvenika; odkritje, teorija znanstvenika / atomski znanstvenik; znanstvenik sociolog
  20.      znánstveniški  -a -o prid. () nanašajoč se na znanstvenike: znanstveniška in pisateljska pot / znanstveniška natančnost
  21.      znánstvenoraziskoválen  -lna -o prid. (-) nanašajoč se na znanstveno raziskovanje: znanstvenoraziskovalna dejavnost / znanstvenoraziskovalna ustanova
  22.      znánstvenost  -i ž () lastnost, značilnost znanstvenega: znanstvenost metode / visoka znanstvenost revije
  23.      zobozdrávstven  -a -o prid. () nanašajoč se na zobozdravstvo: zobozdravstveno varstvo otrok / pomanjkanje zobozdravstvenih delavcev / zobozdravstvena ambulanta
  24.      zópernaráven  -vna -o [pǝr] prid. (ọ̑-á) knjiž. protinaraven: zopernaraven potek česa / zopernaravno vzdušje nenaravno
  25.      zorítven  -a -o prid. () nanašajoč se na zoritev: zoritveni proces; zoritvena doba / zoritvena temperatura

   1.301 1.326 1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 1.526  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA