Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ven (1.423-1.447)


  1.      zazvenéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. dati višji glas, glasove pri udarcu po čem, zlasti kovinskem, ali trku ob kaj trdega: jeklo, kovina zazveni / kraguljčki, strune zazvenijo; kosa zazveni / ekspr.: gong zazveni; zvonec zazveni zazvoni / ekspr. tišina zazveni 2. navadno s prislovnim določilom postati jasno slišen: njegove besede so zazvenele po hiši; koraki so zazveneli na ulici; glasen smeh je zazvenel po prostoru 3. postati zvočno bogat, ubran: toliko časa je popravljal radio, da je njegov glas zazvenel / že kar dobro igra, vendar mu glasbilo še ne zazveni ne da polnega, lepega zvoka // s prislovnim določilom dobiti tako zvočno barvo, podobo, kot izraža določilo: glas mu je zazvenel globoko, ubrano, zamolklo // ekspr., s prislovnim določilom pokazati se, zazdeti se tak, kot izraža določilo: njegove besede so zazvenele očitajoče, porogljivo; odgovor je zazvenel prepričljivo 4. ekspr. postati zaznaven, opazen: v njegovem glasu je zazvenel posmeh; iz njegovih besed je zazvenela žalost 5. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku dobiti občutek kot pri zvočni zaznavi: znan glas mu zazveni v uho / od udarca mu je zazvenelo v glavi / tišina mu zazveni v ušesih ♪
  2.      zazvenketáti  -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) dati ostre, višje glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: zaloputnil je z vrati, da so šipe zazvenketale ♪
  3.      zazvénkniti  -em tudi zazvênkniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) dati oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: zaloputnil je z vrati, da je posoda na polici zazvenknila ♪
  4.      zažvenketáti  -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) dati ostre, višje glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: ob sunku so zažvenketale šipe; udaril je s pestjo po mizi, da je vse zažvenketalo / kosi stekla so zažvenketali po tleh žvenketajoč padli // povzročiti ostre, višje glasove zlasti z udarcem, trkom s čim: zažvenketati s kovanci ♪
  5.      zažvenkljáti  -ám dov. (á ȃ) narahlo zažvenketati: kozarci na pladnju so zažvenkljali / pred hišo so zažvenkljali zvončki zazvončkljali / zažvenkljati s kovanci v žepu ♪
  6.      zažvénkniti  -em in zažvênkniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) dati oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: šipe v oknih so zažvenknile ob strelu ♪
  7.      zdáven  -vna -o prid. (á) star. daven: videl sem ga pred zdavnim časom; tu so se naselili pred zdavnimi leti ♪
  8.      zdrávstven  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zdravje ali zdravstvo: imeti zdravstvene težave; slabo zdravstveno stanje / zdravstvene razmere na ogroženem področju / zdravstveni poseg; zdravstvena vzgoja, zaščita; zdravstveno varstvo / zdravstveni priročnik; zdravstvena knjižica dokument o zdravstvenem zavarovanju z najvažnejšimi podatki o zdravljenju; zlasti prva leta po 1945 zdravstvena kolonija; zdravstveno spričevalo zdravniško spričevalo; zdravstveno zavarovanje / zdravstveni delavec, strokovnjak; zdravstvena služba / zdravstveni dom; zdravstvena postaja, ustanova; srednja zdravstvena šola ∙ publ. ni mogel priti iz zdravstvenih ozirov, razlogov zaradi bolezni zdrávstveno prisl.: biti zdravstveno prizadet ♪
  9.      zdrávstvenik  -a m (ȃ) knjiž. zdravstveni delavec: primer je poučen za vse zdravstvenike ♪
  10.      zdrevenéti  -ím dov. (ẹ́ í) postati negiben, tog: roke so mu zdrevenele; ekspr. ob pogledu nanj so vsi onemeli in zdreveneli ♪
  11.      zdreveníti  -ím dov., zdrevénil (ȋ í) povzročiti negibnost, togost: bolezen mu je zdrevenila roko ♪
  12.      združítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na združitev: združitveni proces / združitveni občni zbor gasilske zveze ♦ jur. združitvena pogodba ♪
  13.      zelenjáven  -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zelenjavo: zelenjavna semena / zelenjavni sok; rad ima zelenjavne jedi; zelenjavna juha / zelenjavni trg; zelenjavni vrt; zelenjavna trgovina ♪
  14.      zgláven  -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zglavje: zglavna končnica / zglavna blazina blazina za pod glavo ♦ jur. zglavna štampiljka štampiljka na odpravku ali ovitku uradnega spisa ♪
  15.      zlatobárven  -vna -o prid. (ȃ) take barve kot zlato; zlat: zlatobarvni cvetovi; zlatobarvna polt ♪
  16.      zločínstvenost  -i ž (ȋ) knjiž. zločinska dejavnost, kriminal: boriti se proti zločinstvenosti / naraščanje zločinstvenosti kriminalitete; mladostniško prestopništvo in zločinstvenost // zločinskost: zločinstvenost fašizma ♪
  17.      zlogóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na zlog: zlogovna dolžina, meja / zlogovno znamenje / zlogovna križanka križanka, pri kateri se besede vpisujejo v vodoravne in navpične vrste po zlogih; zlogovna pisava pisava, pri kateri znaki zaznamujejo zloge ◊ lit. zlogovni metrični sistem verzni sistem, ki temelji na številu zlogov in ima določena mesta stalno poudarjena ♪
  18.      zmagosláven  -vna -o prid., zmagoslávnejši (á) 1. ki izraža, kaže veselje, ponos zaradi zmage, uspeha: zmagoslaven nasmeh, pogled / zmagoslaven sprejem 2. ekspr. zmagovit: zmagoslavna četa / zmagoslaven boj 3. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, močni obliki: zmagoslavna lepota / zmagoslaven dokaz moči zelo velik, prepričljiv ● knjiž., ekspr. kdo bo dobil zmagoslavno palmo zmagal; publ. igra je opravila zmagoslavno pot po odrih je bila uspešno igrana ◊ rel. zmagoslavna cerkev skupnost svetnikov v nebesih zmagoslávno prisl.: zmagoslavno pokazati avtomobil ♪
  19.      znákoven  in znakóven -vna -o prid. (ȃ; ọ̄) nanašajoč se na znak: znakovna podoba / znakovni sistemi / znakovno sporazumevanje gluhonemih ♦ lit. znakovna poezija poezija, ki se izraža predvsem z likovno podobo tiskarskih znakov in njihove razporeditve ♪
  20.      znánstven  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na znanost: znanstvena metoda / znanstvena izdaja knjige; znanstvena raziskava, razprava / znanstveni jezik; doktor in drugi znanstveni naslovi / znanstvena ustanova / znanstveni delavec, svetnik / znanstvena natančnost / znanstvena fantastika literarna dela, ki temeljijo na predvidenih izsledkih znanosti ♦ polit. znanstveni socializem revolucionarna teorija, ki sta jo na podlagi znanstvene analize kapitalizma utemeljila Marx in Engels znánstveno prisl.: znanstveno utemeljiti trditev ♪
  21.      znánstvenica  -e ž (ȃ) ženska, ki se ukvarja z znanostjo: mlada znanstvenica; delo znanstvenice ♪
  22.      znánstvenik  -a m (ȃ) kdor se ukvarja z znanostjo: razviti se v znanstvenika; odkritje, teorija znanstvenika / atomski znanstvenik; znanstvenik sociolog ♪
  23.      znánstveniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na znanstvenike: znanstveniška in pisateljska pot / znanstveniška natančnost ♪
  24.      znánstvenoraziskoválen  -lna -o prid. (ȃ-ȃ) nanašajoč se na znanstveno raziskovanje: znanstvenoraziskovalna dejavnost / znanstvenoraziskovalna ustanova ♪
  25.      znánstvenost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost znanstvenega: znanstvenost metode / visoka znanstvenost revije ♪

   1.298 1.323 1.348 1.373 1.398 1.423 1.448 1.473 1.498 1.523  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA