Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ven (1.223-1.247)



  1.      strahóven  tudi stráhoven -vna -o prid. (ọ̄; ) knjiž. nanašajoč se na strah: strahovno vzdušje / redko strahovno dejanje strašno
  2.      strástven  -a -o prid. () zastar. strasten: strastven moški / strastveno poljubljanje
  3.      strástvenost  -i ž () zastar. strastnost: strastvenost mladeniča jo je presenetila
  4.      strelíven  -vna -o prid. () knjiž. ki je za strelivo: strelivni zaboji
  5.      strmogláven  -vna -o prid. (ā) star. strm: na hrib je peljala strmoglavna pot
  6.      strokóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na strokovnjake ali stroko: pomagati s strokovnimi nasveti; ima bogate strokovne izkušnje; dati, napisati strokovno oceno; opravljati strokovno delo; strokovno mnenje / predvajati poučne, strokovne filme; strokovni izrazi; strokovna literatura / prirejati strokovne tečaje; strokovna izobrazba, kvalifikacija; strokovno izpopolnjevanje, usposabljanje / strokovno društvo, združenje; pravniško strokovno glasilo / tekmovalce je ocenjevala strokovna komisija / strokovni delavec, sodelavec ◊ šol. strokovni izpit izpit, s katerim se dokaže strokovna usposobljenost za določen poklic; strokovna šola šola, ki usposablja učence za delo v določeni stroki strokóvno 1. prislov od strokoven: strokovno se izpopolniti, usposobiti; strokovno oceniti; strokovno neoporečen način dela; strokovno utemeljena zahteva 2. dobro, kvalitetno: to delo je opravljeno zelo strokovno; strokovno narejena električna napeljava
  7.      stroškóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na strošek: stroškovni obračun ♦ ekon. stroškovna cena cena, zasnovana na znanih stroških; stroškovno knjigovodstvo knjigovodstvo, pri katerem se knjižijo stroški po organizacijskih enotah in proizvodih, storitvah; stroškovno računovodstvo računovodstvo, pri katerem se ugotavljajo in analizirajo načrtovani ali doseženi stroški po organizacijskih enotah in proizvodih, storitvah; fin. stroškovni nosilec proizvod, storitev, v zvezi s katero se stroški pojavljajo in so nanjo razdeljeni; jur. stroškovna tožba tožba za izterjavo stroškov
  8.      subjektíven  -vna -o prid. () 1. ki izhaja iz osebe, ki čuti, misli, deluje, in ne iz predmeta, okolja: subjektivni vzroki nesreč; imeti subjektivne in objektivne težave / publ. objektivni faktorji so letalo, vreme, človek pa je subjektivni dejavnik // odvisen od doživljanja, mišljenja in ne od predmeta: subjektivni razlogi; subjektivni vidik / subjektivna resničnost / subjektiven opis dogodka / subjektivni občutek ♦ filoz. subjektivni idealizem idealizem, ki trdi, da se svet idej ne da spoznati 2. ki se pri presojanju, vrednotenju ravna po osebnih nagnjenjih, interesih; pristranski, oseben: pri ocenjevanju ni želel biti subjektiven; imeti subjektivna merila 3. nanašajoč se na samo osebo, ki čuti, misli, deluje: subjektivna rešitev ni rešitev vseh / subjektivna lirika / subjektivna resnica resnica, veljavna samo za osebo, ki čuti, misli, deluje, in ne za vse ljudi / publ. Zveza komunistov in druge subjektivne sile sile, ki odločajo, pomembno vplivajo subjektívno prisl.: subjektivno ima prav, objektivno pa se moti; ocenjevati subjektivno; subjektivno se počuti dobro
  9.      súbstantiven  -vna -o prid. () 1. lingv. samostalniški: substantivna funkcija 2. kem., v zvezi substantivno barvilo barvilo, ki neposredno obarva rastlinska vlakna
  10.      subtraktíven  -vna -o prid. () knjiž. odštevalen: subtraktivni postopek ♦ fiz. subtraktivno mešanje barv vstavljanje raznobarvnih filtrov v curek svetlobe
  11.      subvéncija  -e ž (ẹ́) denarna podpora, pomoč, navadno iz družbenega, državnega proračuna: dobiti, odobriti subvencijo; enkratna, stalna subvencija; subvencija za tisk / družbena, državna, občinska subvencija; izvozna subvencija
  12.      subvencíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na subvencijo: subvencijski sklad / subvencijska cena cena, nižja zaradi subvencioniranja
  13.      subvencioníranje  -a s () glagolnik od subvencionirati: subvencioniranje izvoza, kulture, prometa / družbeno, privatno subvencioniranje; notranje subvencioniranje v delovni organizaciji sami
  14.      subvencionírati  -am nedov. in dov. () dajati denarno podporo, pomoč, navadno iz družbenega, državnega proračuna: kulturna skupnost subvencionira izdajanje revije; subvencionirati izvoz
  15.      subverzíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na subverzijo, prevraten: subverzivna propaganda; subverzivno delovanje / slabš. subverzivni elementi
  16.      sugestíven  -vna -o prid. () 1. nanašajoč se na sugestija 1: sugestiven glas; sugestivna moč / imeti sugestiven vpliv na otroke / sugestivno vprašanje vprašanje, ki nakazuje odgovor, kakršnega želi, pričakuje izpraševalec 2. knjiž. ki zelo prevzame, vzbudi močen (čutni) vtis: sugestiven opis; sugestivna glasba, uprizoritev / sugestivno pripovedovanje prepričljivo sugestívno prisl.: besede so delovale sugestivno
  17.      sukcesíven  -vna -o prid. () knjiž. zaporeden, postopen: sukcesivni dogodki; simultano in sukcesivno dogajanje / sukcesiven izid obeh delov knjige; sukcesivna izročitev blaga / sukcesivni prehod v drugačno obliko sukcesívno prisl.: sukcesivno nabavljen material
  18.      súnkoven  -vna -o prid. () nanašajoč se na sunek: sunkovni val ob eksploziji súnkovno prisl.: sunkovno odporen
  19.      súperlativen  -vna -o prid. () nanašajoč se na superlativ: superlativne končnice / superlativna ocena filma zelo pohvalna
  20.      supletíven  -vna -o prid. () lingv. ki z drugo, glede na izvor različno obliko sestavlja enotno sklanjatev, spregatev; nadomesten: supletivna osnova za jaz je mene
  21.      suspenzíven  -vna -o prid. () jur. ki povzroči odložitev česa, odložilen: suspenzivna moč / suspenzivni pogoj, učinek
  22.      suvenír  in souvenír -ja tudi -a [suv-] m () knjiž. spominek, spominček: prodajalna suvenirjev
  23.      sváštven  -a -o () pridevnik od svaštvo: svaštveno razmerje
  24.      svetlobárven  -vna -o prid. () ki je svetle barve: svetlobarvne in temnobarvne živali / to blago je preveč svetlobarvno svetlo
  25.      svetotájstven  -a -o prid. () knjiž., redko skrivnosten, nedoumljiv: svetotajstvene besede

   1.098 1.123 1.148 1.173 1.198 1.223 1.248 1.273 1.298 1.323  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA